Mlada družina | (foto: Rok Mihevc)
Društvo Evropska Slovenija za ustavitev politike proti mladim
Slovenija Petra Stopar
V Sloveniji je po zadnjih podatkih kar 26 odstotkov brezposelnih mladih. Slabemu socialnemu stanju botrujejo stanovanjski problem, finančna odvisnost od staršev in nefunkcionalni izobraževalni sistem, ugotavljajo v iniciativi Evropska Slovenija. Predstavniki iniciative zato javno pozivajo k ustavitvi politike proti mladim brez mladih.
V Evropski Sloveniji so že februarja z javnim pozivom opozorili na neustavno stanje, v katerem je država že vse od konca novembra, ko bi moral biti uveljavljen zakon za izvedbo zlatega fiskalnega pravila. „Namesto, da bi nam zlato fiskalno pravilo zagotovilo varno finančno prihodnost, je v posmeh mladim ter ustavnosti kot vrednoti Evropske Slovenije,“ dodajajo.
V tokratni pobudi javno pozivajo h koncu politike proti mladim. „Po letu 2008 se je namesto reformne politike, ki bi omogočila dvig konkurenčnosti gospodarstva in učinkovito premagovanje krize, uveljavila politika nebrzdanega zadolževanja; ne za potrebe produktivnih naložb, pač pa za pokrivanje finančnih lukenj in financiranje tekoče potrošnje. Navidezni socialni mir se iz tedna v teden kupuje z novimi milijardnimi krediti, ki jih bodo morale poplačati prihodnje generacije“, opozarjajo v društvu.
Pogoje za uspešen prehod mladih v samostojno življenje, delo ter osnovanje lastne družine dodatno poslabšala gospodarska kriza
„Zadnja leta mladi nimajo normalnega dostopa do trga dela in tudi zato imamo več kot 27.000 mlajših od 25 let, ki so brez zaposlitve in so prijavljeni na Zavodu za zaposlovanje,“ poudarjajo v iniciativi. Ugotavljajo, da je za slovenski trg dela poleg privilegiranosti javnih uslužbencev značilna diskriminacija med starejšimi, ki so zaščiteni in praviloma delajo v obliki rednih delovnih razmerij, ter mlajšimi in ranljivimi, ki imajo dostop kvečjemu do slabše plačanih, nestalnih in prekernih oblik zaposlitev.
V zaostrenih gospodarskih razmerah mladi plačujejo tudi največjo ceno nefunkcionalnega izobraževalnega sistema, ki „nima ustreznih povezav z gospodarstvom in proizvaja izobraženo, a z vidika delodajalca težko zaposljivo mladino“. Zaposlovanje mladih kljub olajšavam danes kratkoročno predstavlja strošek, ki si ga delodajalci težko privoščijo, dodajajo v Evropski Sloveniji.
Stanovanjski problem
V društvu se zavedajo previsokih cen stanovanj in pravijo, da državne banke že leta odlašajo s prodajo nepremičnin, ki jih imajo v svojih portfeljih in s tem padec cen umetno preprečujejo. „Enako dela državna slaba banka. Država bi kot pretežna lastnica največjih bank lahko veliko naredila za lažje reševanje stanovanjske problematike, a odgovorni tega žal ne prepoznajo kot njen interes,“ so prepričani.
V danih razmerah vse več mladih ostaja odvisnih od pomoči staršev; živijo pod skupno streho in od njihove finančne podpore. Namesto da bi bili mladi gonilna sila gospodarstva, postajajo breme družinskih proračunov in socialnega sistema. Država ne ustvari pogojev, da bi mladi s svojo kreativnostjo lahko prispevali k skupnemu blagostanju. Kot dodajajo v društvu, o pogojih dela odločajo delodajalci in starejši sindikalisti, šolski sistem in državna mladinska politika pa sta mlade „načrtno izšolala za apatične državljane“.
Spustiti prag volilne pravice na starost 16 let
V Evropski Sloveniji za večjo vključenost in upoštevanje mladih predlagajo vladi in državnemu zboru, naj vsak ukrep, ki naslavlja posledice finančne in gospodarske krize, presodita z vidika vpliva na mlade. „Če ukrepi ne odpravljajo zgoraj navedenih težav ali jih celo zaostrujejo, potem so slabi in jih je treba zavrniti.“ Hkrati predlagajo, da bi bil spust starostne meje za pridobitev volilne pravice iz sedanjih 18 na 16 let. „S tem bi opolnomočili dodatnih 38.000 mladih.“
