Ob svetovnem dnevu svobode medijev poziv za boljšo prihodnost
Slovenija
3. maj je svetovni dan svobode medijev. Na ta dan leta 1991 je bila sprejeta Windhoekova deklaracija za promocijo neodvisnega in pluralističnega tiska v Afriki. Združeni narodi tokrat v ospredje postavljajo poziv za boljšo prihodnost.
V središču pozornosti letošnjega svetovnega dneva svobode medijev so tri med seboj povezane teme: pomembnost medijev v razvoju, varnost novinarjev in vladavina prava ter trajnost in integriteta novinarstva. Zaznamovale bodo tudi Unescovo mednarodno konferenco, ki bo v začetku prihodnjega tedna v Parizu.
Novinarski združenji v Sloveniji opozarjata na pritiske in slabe delovne razmere
V Združenju novinarjev in publicistov ugotavljajo, da je medijska svoboda pri nas v zadnjih 20 letih nazadovala. Kot dodajajo, pritiski postajajo močnejši tudi zaradi gospodarske krize. "Veliko je primerov, ko medijska hiša zaradi poslovnih razlogov odpusti novinarja, ki je moteč zaradi svojega svetovnega nazora," pojasnjuje predsednik združenja Tino Mamić. Da novinarji pri nas delajo v vse slabših razmerah, opozarjajo v Društvu novinarjev Slovenije. Kot pojasnjujejo, kar tretjina ni redno zaposlena. Ocenjujejo še, da so novinarji izpostavljeni tveganjem prekinitve pogodbe brez pojasnil in odpovednih rokov ter vse hujšim delovnim obremenitvam za vse nižje plačilo. Zato pozivajo izdajatelje medijev, naj prevzamejo odgovornost za novinarje in s tem za ohranjanje kakovosti medijskih vsebin.
Katoliška Cerkev v maju vabi k molitvi za medije
Pomena medijev se zaveda tudi Katoliška Cerkev, ki v maju vabi k molitvi zanje. Splošni molitveni namen je namreč posvečen sredstvom družbenega obveščanja, da bi bila orodje v službi resnice in miru. Spomnili se jih bomo tudi 1. junija, ko bomo zaznamovali 48. svetovni dan sredstev družbenega obveščanja. Tokrat bo rdeča nit Komunikacija v službi pristne kulture srečanja. Da imajo mediji pri tem veliko vlogo, je v svoji poslanici poudaril papež Frančišek. Predvsem internet lahko nudi večje možnosti srečanja in tudi solidarnosti med vsemi, kar je po besedah svetega očeta Božji dar. Vendar moramo za pristno komuniciranje vključiti same sebe. Pri tem je papež Frančišek pojasnil, da krščansko pričevanje ne pomeni, da ostale bombardiramo z verskimi sporočili, ampak smo jim na razpolago ter pripravljeni potrpežljivo in spoštljivo odgovarjati na njihova vprašanja in dvome ter jih spremljati na poti iskanja resnice in smisla človeškega bivanja. Kot še poudarja papež, je treba znati vstopiti v dialog z ljudmi današnjega časa, da bi razumeli pričakovanja, dvome in upanja ter jim ponudili evangelij, torej Jezusa Kristusa.
Vir: STA, Radio Vatikan
