Papeža, ki sta Cerkev odprla svetu

| 24.04.2014, 11:51 Marjana Debevec

Na včerajšnji okrogli mizi v Novem mestu smo z gosti osvetlili nekatere vidike papeževanja bl. Janeza XXIII. in Janeza XXIII., ki bosta v nedeljo razglašena za svetnika.

Papeža Janeza XXIII. so mnogi imeli za prehodnega papeža, pa je na presenečenje vseh sklical drugi vatikanski cerkveni zbor. Kot je sam dejal, je želel, da bi v Cerkvi zavel svež veter. „In je dal koncilu osnovni ton, kar pomeni: ne več obsojanja, ampak želi Cerkev uporabiti zdravilo usmiljenja, da se s tem zdravilom približa in ozdravi rane sedanjega časa“, je povedal dr. Bogdan Dolenc in dodal, da je Janez XXIII. želel dati pogled v prihodnost, ki je poln upanja. Hkrati pa je Cerkev odprl navzven, tudi ekumenskemu in medverskemu dialogu. Slednji je močno zaznamoval tudi pontifikat Janeza Pavla II.

„S tem, da je zlasti vzpostavil dialog s pravoslavnimi cerkvami leta 1979; da je okrepil dialog s cerkvenimi skupnostmi iz reformacije; da je kot prvi papež po reformaciji obiskal Veliko Britanijo. Bil je prvi papež po sv. Petru, se pravi po dva tisoč letih, ki je prestopil prag shodnice, judovske sinagoge v Rimu; prvi papež, ki je prestopil prag mošeje“, je še povedal dr. Dolenc.

Ob tem spomnimo na njegovo prizadevanje za mir in sklic molitvenega srečanje voditeljev svetovnih verstev v Assisiju.

Oba papeža sta veliko naredila tudi na področju družbenega nauka Cerkve. Janez Pavel II. je omenjeni tematiki posvetil več okrožnic. Dr. Rafko Valenčič. „Vemo, da je že kot mlad študent delal v kamnolomu, tudi pozneje je imel povezavo z delavci, s konkretnimi ljudmi, z mladino, z družinami. In ena njegovih prvih okrožnice je bila ravno ta: O vrednosti človeškega dela. In je zelo poglobil duhovnost dela.“

Janez XXIII. In Janez Pavel II. pa sta si prizadevala tudi za občestvenost Cerkve in pozivala k odgovornosti vsakega kristjana za njeno prihodnost. S. Brigita Zelič je izpostavila, kako je papež Janez Pavel II. cenil dostojanstvo ženske in je izpostavil njeno poslanstvo materinstva, za katero ji je zgled Marija. „Papež Janez Pavel II. je znal poudarit poslanstvo, ki je zapisano v srcu vsakega človeka, da živi to Marijansko razsežnost in da v svojem življenju uresniči svetost.“

Oba papeža in skorajšnja svetnika sta blizu tudi Slovencem. Janez XXIII. je bil kot nadškof že leta 1927 nekaj dni v Ljubljani. Ljubljansko škofijo je povzdignil v nadškofijo in škofa Vovka v nadškofa. Zavzel se je za narodne manjšine. Janeza Pavla II. pa se bomo vedno spominjali po dveh obiskih pri nas in beatifikaciji škofa Slomška. Odigral je pomembno vlogo pri mednarodnem priznanju Slovenije. Ponovitvi oddaje pogovor o lahko prisluhnete nocoj ob 23. uri.