Arhivi kot del kulturne dediščine - pogovor o
Slovenija | 27.03.2014, 21:39 Tone Gorjup
Zadnjo oddajo „Pogovor o“ smo posvetili arhivom. Spoznavali smo arhivsko stroko, ki je sopotnica zgodovine. Seznanili smo se z osnovnimi pojmi na tem področju. Ob koncu pa smo se bežno dotaknili tudi spora, ki ga je povzročila novela zakona o arhivskem gradivu.
O arhivih in arhivistiki so spregovorili zgodovinarji oziroma arhivisti, ki so svoje poklicne poti posvetili temu področju: dr. France M. Dolinar, dr. Peter Pavel Klasinc in dr. Vladimir Žumer. Arhivsko gradivo je del dokumentarnega gradiva, ki ima poseben pomen za raziskovanje zgodovine in za zagotavljanje pravnega interese posameznikov. Poleg javnih arhivov imamo tudi zasebne arhive, kamor sodijo na primer cerkveni arhivi. Ti imajo poleg škofijskih arhivov mrežo župnijskih arhivov ter arhive redovnih skupnosti med katerimi so bili nekateri izjemno dobro urejeni.
Govorili smo o tem, kaj sodi v arhiv, kaj v muzej in kaj v knjižnico. Tako državni kot pokrajinski in škofijski arhivi hranijo veliko število fondov, zbirk in številne dragocene listine od rokopisov naprej. Gre za pomembno kulturno dediščino. Novejše gradivo je vedno bolj razvejano in če vzamemo državni arhiv, kar naprej prevzema novo gradivo. Med škofijskimi arhivi hrani najstarejše gradivo koprski arhiv, ker je te škofija najstarejša, zatem mariborski in nazadnje ljubljanski. Vse imajo izredno dragocene zbirke listin.
Na slovenskem so najstarešje ustanove, ki so hranile listine razne občine, komune, samostani, plemiške rodbine ... Gradivo teh ustanov je končalo v centralnem, pokrajinskih ali cerkvenih arhivih. Deželni oziroma državni arhiv je začel nastajati pri narodnem muzeju pred koncem 19. stoletja. Za celotno Slovenijo so pomembni tudi arhivi na Dunaju in v Beogradu, za posamezne pokrajine pa v Rimu, Parizu, Budimpešti in drugod. Med cerkvenimi arhivi so pomembni arhivi metropolij, kamor so spadali deli našega ozemlja, predvsem pa vatikanski arhiv. Tu so še vojni arhivi v Londonu in Washingtonu in nemški vojni arhivi.
Kar zadeva študij arhivistike, je bil pri nas doslej vezan za študij zgodovine. Lani smo tudi v Sloveniji dobili katedro za arhivistiko tako imajo arhivisti možnost podiplomskega ali dodiplomskega študija arhivistike ali dokumentologije. Govorili smo še o uporabi in dostopnosti gradiva.
Dotaknili smo se tudi novele arhivskega zakona. Dr. Peter Pavel Klasinc je ocenil: „Javno arhivsko gradivo mora biti dostopno brez omejitev.“ Dr. Vladimir Žumer je opozoril, da so zadnjo novelo pripravljali v sodelovanju s stroko, a dodal, da se je ta v drugem branju povsem spremenila. Če bo obveljala nekateda določila zakona, bodo po Žumrovih besedah raziskovalci dobili v roke „ponaredke“, kar je za znanstveno delo povsem nesprejemljivo. Dr. France M. Dolinar pa je dejal: „Če bi se spoštovalo ta arhivski zakon in te predpise kot so bili in se v to ne bi vmešavala politika, potem teh težav s katerimi smo soočeni, sploh ne bi bilo.“
Prisluhnite audio posnetku oddaje!
