Novosti dveh svetih papežev
Svet Marjana Debevec
Pred kanonizacijo papeža Janeza XXIII. in Janeza Pavla II., ki bo potekala 27. aprila, se bomo večkrat spomnili različnih vidikov njunega bogatega življenja. Gre namreč za dva papeža, ki sta s svojim življenjem in naukom zaznamovala zgodovino Cerkve v preteklem stoletju. Med obravnavanimi novostmi, ki sta jih uvedla med svojim pontifikatom so na primer vprašanje ekumenskega in medverskega dialoga; odnos do Latinske Amerike, celine, s katere prihaja sedanji Petrov naslednik, papež Frančišek; odnos do svetnikov; njuna povezanost z drugim vatikanskim koncilom; vprašanje miru; družina; njuna pozornost do zapornikov; in nazadnje še njuna apostolska potovanja.
Angelo Roncalli, ki si je izbral ime Janez XXIII., je bil izvoljen 28. oktobra 1958. Takrat je imel 77 let. Mnogi so zato menili, da bo to zgolj »prehodni papež«. A v resnici je njegov pontifikat zaznamovalo več pomembnih novosti, četudi je sicer res bil kratek, saj je Janez XXIII. umrl prej kot pet let po izvolitvi, 3. junija 1963.
Poglavitna novost je bila nedvomno napoved drugega vatikanskega koncila. Janez XXIII. je dogodek napovedal 25. januarja 1959 v baziliki sv. Pavla, začel pa se je 11. oktobra 1962, manj kot devetdeset let po prvem vatikanskem koncilu, ki je potekal med leti 1868 in 1870. S to odločitvijo je papež Janez XXIII. dokazal, da je razumel nove izzive, pred katerimi se je takrat znašla Cerkev. Ni šlo zato, da bi opredelili nove resnice, pač pa, da bi predstavili nauk na način, primernejši za takratnega človeka. Janez XXIII. je dal prednost zlasti poudarkom, kot so usmiljenje, dialog, pot zbliževanja krščanskih veroizpovedi.
Pontifikat papeža Janeza Pavla II. nasprotno velja za enega najdaljših v zgodovini Cerkve. Trajal je dobrih 26 let, od 16. oktobra 1978 do 2. aprila 2005. Karol Wojtyła je bil po rodu Poljak, prvi papež v moderni dobi, ki ni bil italijanske narodnosti.
Med novostmi, ki jih je prinesel, naj na prvem mestu omenimo spremembe v strukturi rimske kurije. 28. junija 1988 je objavil apostolsko konstitucijo Pastor Bonus, ki je prinesla reformo, veljavno še danes. Z njo so bili dikasteriji reorganizirani v pet skupin: državno tajništvo Svetega sedeža, kongregacije, cerkvena sodišča, papeški sveti in uradi rimske kurije. V času svojega pontifikata je papež Janez Pavel II. ustanovil tudi več novih vatikanskih organizmov. 13. maja 1981, na dan atentata, je nastal Papeški svet za družino, ki je nadomestil predhodni odbor iz leta 1973. Istega dne je bil ustanovljen tudi Papeški inštitut Janeza Pavla II. za študije o zakonu in družini. 20. maja 1982 je nastal Papeški svet za kulturo, ki je bil leto kasneje združen s Papeškim svetom za dialog z neverujočimi. Namen enotnega organizma je bil med drugim, da bi se predstavniki znanosti, literature in umetnosti počutili priznani s strani Cerkve kot pristni iskalci resničnega, dobrega in lepega. 11. februarja 1985 je papež Janez Pavel II. ustanovil Papeško komisijo za pastoralo zdravstvenih delavcev, ki je tri leta kasneje postala papeški svet. 11. februarja 1994 je ustanovil Papeško akademijo za življenje, 2. julija 1988 pa še Papeško komisijo 'Ecclesia Dei'.
Vir: Radio Vatikan
