Evropski poslanci o Erjavčevi pobudi za Ukrajino
Slovenija Petra Stopar
V preteklem tednu je med Slovenci precej odmevala pobuda ministra za zunanje zadeve Karla Erjavca o posredovanju naše države v sporu med Evropsko unijo in Rusijo zaradi napetosti v Ukrajini. Sam priznava, da se je morda nekoliko nerodno izrazil, ko je dejal, da bi Slovenija lahko opravljala mediacijo, saj naj ne bi šlo za to. A prepričan je, da bi lahko odigrala pozitivno vlogo, ker ji Rusija zaupa. Erjavec tudi pojasnjuje, da so njegovo idejo dobro sprejeli nekateri ključni akterji. Bolj zadržano o njej govorijo naši poslanci v Evropskem parlamentu.
Dva evropska poslanca iz Slovenije sta člana odbora Evropskega parlamenta za zunanje zadeve: Lojze Peterle, ki predstavlja politično skupino Evropske ljudske stranke, in Jelko Kacin, ki je član politične skupine Zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo. „Želim mu, naj čim prej reši zadevo in o svojih dosežkih obvesti Bruselj,“ se je na Erjavčev predlog malo za šalo, malo za res odzval Peterle. Razmere v Ukrajini je ocenil kot zapletene in nevarne. Po njegovem bo iskanje rešitev dolgotrajno in napeto. „Vendar ne pričakujem trde eskalacije tega dogajanja. Mislim, da bo stvar dobila diplomatsko in politično nadaljevanje.“
Kacin je poudaril, da je zunanja politika resna stvar, a se je Erjavec loteva na svoj način. „Erjavec želi biti glavna zvezda in dobiti zlato medaljo. To je legitimno. Ampak če bi želel biti verodostojen, bi bilo najprej primerno, da v Ukrajini, v Kijevu Natašo Prah, ki je tam odpravnica poslov, povišamo vsaj v veleposlanico.“ Dokler se to ne bo zgodilo, po njegovem ne pošiljamo pravega sporočila „ne državljanom, ne tamkajšnjim poslovnežem, še manj pa Moskvi, s katero bi radi delali“.
Ivo Vajgl, ki, tako kot Kacin, sodi v politično skupino Zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo, je v odboru Evropskega parlamenta za zunanje zadeve nadomestni član. Erjavčevo pobudo ocenjuje kot dobronamerno: „Želi narediti nekaj dobrega v neki zapleteni situaciji in želi narediti nekaj dobrega za ugled Slovenije.“ Ali naša država lahko posreduje v takšnem sporu, je po Vajglovih besedah drugo vprašanje. Boji se, da v 20 letih ni pridobila takšnega ugleda, da bi lahko resno nastopila na mednarodnem prizorišču s svojo iniciativo, zato je uspeh Erjavčevega predloga dvomljiv: „Ne bom interpretiral, kako si je minister Erjavec predstavljal to posredništvo. Rekel je, da reagira s stališča države, ki ima dobre odnose z Rusijo. Te dni sem bral eho tega v številnih različicah: humorističnih in resnih. Ampak dejstvo je, da ima Slovenija vse predispozicije, da bi imela dobre odnose z Rusijo.“ Kritikam Erjavčeve poteze se zato ne pridružuje. Je pa sam kritičen do Evropske unije, ki ne zna enotno pristopiti k napetostim v Ukrajini.
„Ukrajina je težka tema. Evropski parlament se že dolgo ukvarja z njo. Ukrajini je bil izjemno naklonjen. To, kar se je zgodilo, je presenetilo ne samo Evropsko unijo, ampak tudi ZDA in Nato,“ je prepričan Milan Zver, evropski poslanec iz vrst Evropske ljudske stranke. Ob tem je opozoril, da je Rusija relativno hitro seznanjena z vsemi strategijami in politikami, ki jih pripravljajo evropske ustanove, a povratnega vira informacij iz Kremlja ni. Po njegovem mnenju je ruski predsednik Vladimir Putin v aktualnem sporu že dosegel svoje. „Želel je, da se Ukrajini prilepi status države, ki ima zamrznjen konflikt. To pomeni veliko breme in težo - tudi pri njenem vključevanju v evroatlantske povezave.“ Zver za to ne pričakuje, da bo Putin še rožljal z orožjem. Erjavčev predlog je po njegovem neroden.
