Novice iz Clevelanda

| 07.03.2014, 12:29 Matjaž Merljak

Čeprav bo koledar čez enajst dni kazal, da bo prišla pomlad, naša zima tega noče in noče priznati. Skoraj vsaki dan nam naleti nekaj svežega snega, da znova pobeli naravo.

To že ni več problem, saj smo se ga že navadili. Težje se je privaditi hladnim oziroma mrzlim temperaturam. Še v tem tednu smo ponoči spet postavili novi nizki rekord za mesec marec. Temperature so padle vse do minus 22 stopinj Celzija. Ponekod še nižje. Kdor pozna Niagarske slapove, ve da malokdaj zamrznejo. Letos so ledeni, kar se že več kot dvajset let ni zgodilo.

Zima in mraz pa tudi prineseta druge, bolj vesele dogodke. Pred tedni so minile olimpijske igre, na katerih smo se Slovenci dobro postavili. Osem medalj doseči v igrah je odlična stvar, posebno za narod, ki šteje samo nekaj čez dva milijona prebivalcev. Tople čestitke našim Olimpijcem, saj smo vsi ponosni nanje.

Razočaranje je pa prinesla novica, da nas ni obiskal in podal svoj koncert v Slovenskem narodnem domu v Clevelandu, ansambel Saše Avsenika. Med svojo turnejo po Kanadi so privolili med tednom se zapeljati štiri in pol ure daleč in nam podati koncert. Dvorana je bila naprej razprodana, a žal cariniki niso ansambla spustili čez mejo. Zakaj, morda prav zato, ker nihče ni računal na profesionalnost ansambla. Do sedaj so bili vsi ansambli, ki so nas obiskali, amaterskega staža in smo se tako ravnali. Hvaležni smo Sašu Avseniku in članom ansambla za razumevanje in se morda srečamo drugič.

Slovenska pristava je vabila na poseben večer, kjer so servirali okusno večerjo z bogatim jedilnikom in pokušanje različnih vin iz Slovenije. To se je dogajalo pri Mariji Vnebovzeti. Kdor bi želel več informacij glede Slovenske pristave, si to lahko ogleda na njeni spletni strani, slovenskapristava.org.

Slovenska sobotna šola svetega Vida je vabila na že tradicionalno pojedino v dvorano svetega Vida. Serviranje je bilo v nedeljo, 23. februarja. Obisk je bil sicer kar zadosten. Ni pa več tako številčen, kot je bil pred leti in to velja tudi za drugovrstne prireditve slovenskega značaja. Menda smo slabo organizirani ali so pa ljudje že vsega naveličani. Mogoče je prav organizacija tista, ki nas zna nazaj združiti. To nam tu v Clevelandu manjka.

Ko sem bil v Kanadi pred tedni, sem opazoval, kako se oni znajo združiti in delati skupaj v slogi. Nekaj podobnega bi potrebovali mi tu v Clevelandu, kakor tudi Slovenci na sploh, da bi znali stati drug ob drugemu in biti narodnjaki, bratje med seboj. Žal smo pa preveč razdeljeni. Ne znamo si seči v roke in priznati vsak svojo krivdo. Ali mar nismo vsi grešniki?

Pustna sobota je bila spet vesela in razigrana. Pod okriljem Slovenskega narodnega doma in drugih organizacij smo spet bili deležni veselega Kurentovanja. Cela vrsta Kurentov je prišla iz Slovenije in so se uvrstili v pustno povorko po ulici St. Clair, katero je policija zaprla prav za to priliko, od svetega Vida do Slovenskega narodnega doma. Več tisoč ljudi je sledilo povorki in nato se preselilo v dvorano, kjer so se na odru vrstile glasbene in plesne skupine ter štanti, kjer so prodajali vseh vrst stvari. Najbolj so šli v promet slovenski krofi, katere so cvrle članice Oltarnega društva sv. Vida.

Na pustno soboto zvečer je pa župnija Marije Vnebovzete pripravila pustno zabavo. Ljudje in pustne šeme so napolnili dvorano in se zabavali ob glasbi za ples, ki je sledila odlični večerji.

Na pustni torek zvečer je pa Združenje slovenskega kulturnega vrta, kateri se nahaja v verigi kulturnih vrtov v Clevelandu, vabila na pustno večerjo s kolinami in pustnimi krofi v dvorano Marije Vnebovzete. Odjemalci so lepo napolnili dvorano in se slastili ob dobri jedi. Izkupiček je namenjen obnovi slovenskega vrta.

V sredo smo pa stopili v postni čas, namenjen pripravi na veliki krščanski praznik, veliko noč.