Podoba Marije Pomagaj v Lujanu leta 2013
O verskem življenju rojakov v Buenos Airesu
| 05.03.2014, 14:47 Matjaž Merljak
Vera je pomembna pri ohranjanju etnične identitete med rojaki. Slovenci v Argentini so že takoj po prihodu želeli ohranjati slovensko kulturo na temelju vere in družine, zato si so zgradili Domove. V njih jo še danes lahko ohranjajo. Verska inkulturacija tako še ni končana, saj preko obhajanja praznikov in ljudskih pobožnosti ohranjajo slovenska izročila. Ko bo to zamrlo, se bo skupnost začela odpirati argentinski družbi.
To je nekaj ugotovitev raziskave, ko jo je za diplomsko delo o Verski inkulturaciji Slovencev v Buenos Airesu pripravila Ana Škulj, ki je s to tematiko leta 2012 diplomirala na Teološki fakulteti pri prof. dr. Metodu Benediku. Svoje ugotovitve je predstavila na Večeru izza kongresa, ki ga je Svetovni slovenski kongres pripravil v sredo, 19. februarja 2014.
Na prireditvi je o slovenski skupnosti v Argentini sprva spregovoril župnik dr. Edo Škulj, sorodnik Ane Škulj, ki se je po drugi svetovni vojni s starši izselil v Buenos Aires. Tam je po maturi študiral teologijo in bil leta 1965 posvečen. Nato je študiral na Papeškem inštitutu za cerkveno glasbo v Rimu in leta 1972 promoviral summa cum laude z disertacijo o Stanku Premrlu.
Po triletnem delovanju v Frankfurtu je bil v Ljubljani imenovan za stolnega vikarja in organista za ljudsko petje. Od leta 1985 je bil zunanji sodelavec Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Leta 2005 je bil imenovan za častnega kanonika stolnega kapitlja. Istega leta se je vsem službam odpovedal in bil imenovan za župnika v Škocjanu pri Turjaku s soupravo Turjaka.
Ana Škulj je v Buenos Aires prišla naključno leta 2009 in o tamkajšnji skupnosti ni vedela ničesar. Srečanje z veliko in močno skupnostjo je bil neke vrste šok. Popolnoma jo je navdušila in prevzela s svojo odprtostjo, iskrenostjo in ljubeznijo do Slovenije. Tako se je v Argentino znova podala za božič leta 2010 in takrat dva meseca iskala odgovor na vprašanje ali so se rojaki kot tako močna skupnost uspeli inkulturirati in do kakšne mere.
Njena diplomska naloga je razdeljena v tri dele: poti iz domovine prek taborišča do Buenos Airesa, inkulturacija (kako se vera prilagaja določeni kulturi) in verska inkulturacija (kaj od slovenskih z vero povezanih običajev in praznovanj so ohranili oz. spremenili.).
Ana Škulj se je versko inkulturacijo odločila prikazati skozi ljudske pobožnosti (molitve, rožni venec, litanije, križev pot, procesije, romanje, ljudsko petje, Marijino češčenje in šmarnice) ter verska praznovanja in praznike (Miklavževanje, božič, adventni čas, sveti trije kralji in veliki teden). Spoznavala je, kaj so prinesli iz domovine in kako so vsa ta leta (od povojne emigracije je minilo več kot 60 let) ohranjali, spreminjali, prilagodili novi kulturi in na kakšen način praznike obhajajo še danes.
