Zdravnica in pacient
V slovenskem zdravstvu že deset let brez preboja
Slovenija
O alarmantnih razmerah v zdravstvu smo govorili s predsednikom Zdravniške zbornice Slovenije Andrejem Možino. Odstop pristojne ministrice Alenke Trop Skaza po le mesecu dni na položaju se mu zdi nerazumno in neodgovorno dejanje, a opozarja, da gre le za majhen kamenček v mozaiku težav. Še bolj zaskrbljujoče je po njegovem dejstvo, da kot družba v Sloveniji že deset let nismo sposobni doseči preboja na zdravstvenem področju.
V zdravniški zbornici odstop Trop Skaze po človeški strani razumejo. A opozarjajo tudi, da eden najresnejših resorjev zdaj znova ostaja brez formalnega vodstva. "Pri tem dejanju vidimo veliko odgovornost tudi na strani predsednice vlade, bodisi zaradi nepretehtane izbire ministrice, kajti družinski posli pri Trop Skazi so bili predvidljiv problem, ali pa zaradi pomanjkljive podpore in zaščite ministrice pred grožnjami in pritiski," meni Možina. Prepričan je tudi, da bi se morali tako premierka kot organi pregona zamisliti. "Da se v tem času pogovarjamo o pritiskih in grožnjah nekih imaginarnih oseb oziroma mafijskih združb, ki grozijo, nastavljajo in odstavljajo ministre, ter da si ti ne upajo spregovoriti o imenih je zelo zaskrbljujoče z vidika varnosti države." Kot je še poudaril, bi morala imena, če so nekaterim znana, priti na dan.
Obenem je spomnil, da v desetih letih pri reševanju slovenskega zdravstva tako na sistemski kot tudi konceptualni ravni ni prišlo do nikakršnega napredka, to se med drugim pozna na ljubljanski urgenci, ki je bila v zadnjih dneh na udaru javnosti, a ne gre za edino žariščno točko. "Do takrat, ko se bo ljubljanska urgenca rešila, dozidala, postavila v prostor, se bo zgodilo še mnogo podobnih žariščnih točk, kajti sistem postaja zaradi nereševanja reformnih procesov vse bolj finančno nevzdržen in problemov bo vse več." Da bomo slovensko zdravstvo popeljali na evropsko tlakovano pot, da bo v svojem finančnem portfelju vzdržen ter da bomo lahko sledili inovativni in razvojni medicini v svetu, po Možinovih besedah potrebujemo širši družbeni dogovor. "Vsi odgovorni v državi in tudi javnost se morajo vključiti v razpravo, kako ohraniti relativno dobro slovensko zdravstvo v času, ko nam gospodarstvo hira, ko smo z vidika konkurenčnosti gospodarstva na repu Evrope."
Pri tem, tako predsednik zdravniške zbornice, zadnje poročilo protikorupcijske komisije, ki ugotavlja, da so zdravniki med letoma 2004 in 2012 poleg plač prek svojih zasebnih podjetij zaslužili še skoraj 152 milijonov evrov, prav nič ne pomaga. "Ta številka je izrazito tendenciozna. Počasi nasprotujemo izrazoslovju zaslužkarstva in dvoživk na tem področju, kajti delo je vrednota. Če veliko delaš, zaslužiš priznanje, ne etikete." Kot je pojasnil, je v Sloveniji 30 odstotkov manj zdravnikov kot je evropsko povprečje, imamo tudi pol manj bolnišnic kot primerljive države v svetu. "Logično je, da v takih razmerah moramo in delamo več. Delati zastonj se ne da, pri tem se zasluži." Opozoril je, da je, upoštevajoč osemletno obdobje in to, da gre za od 2.000 do 2.400 zdravnikov, ki so opravljali dežurstva, popoldansko, vikend delo, posameznik je tako v povprečju dodatno zaslužil od 350 do 380 evrov na mesec. Možina obsoja dejanja tistih zdravnikov, ki imajo zasebno prakso in izkoristijo položaj v bolnišnici ter paciente kanalizirajo mimo vrstnega reda. A dodal je, da obstajajo instrumenti nadzora in kaznovanja takšnega početja. Prav tako želi zdravniška zbornica sodelovati pri prizadevanjih v boju proti korupciji.
