AUDIO: Vidmar: Terčelj je v sedanji krizi smerokaz za rešitev

Slovenija | 23.03.2014, 15:06

V Domu krajanov v Ajdovščini je v soboto popoldne potekal simpozij o Filipu Terčelju. Postulator postopka dr. Primož Krečič je spregovoril o biografiji Filipa Terčelja in razlogih za začetek postopka za beatifikacijo, vicepostulator mag. Bogdan Vidmar pa je predaval na temo: "Pričevanja o okoliščinah smrti Filipa Terčelja in Franca Krašne na območju Davče in Sorice."

Mag. Vidmar si je postavil vprašanje, kje je ovira, da Filip Terčelj še vedno ni razglašen za blaženega. "So ovire pri Terčelju in njegovem življenju ali so ovire na naši strani? V našem nerazumevanju temeljev krščanstva pa tudi v nerazumevanju Terčeljeve veličine v naši počasnosti, premajhni zavzetosti in nesposobnosti za vodenje tega procesa." Mag. Vidmar je spomnil, da se je Terčelj zavzemal za mlade, za zatirane rojake v času fašizma, za duševno bolne in celo za tiste, ki so jih povojne oblasti razglašale za sodelavce okupatorja, za izdajalce in za razredne sovražnike. "Vprašamo se lahko, kje smo danes mi, koliko se mi zavzemamo za tiste, ki so izrinjeni na rob, ki so brez privilegijev in s tega vidika mislim, da je Terčelj v sedanji krizi smerokaz za rešitev. Gotovo je še veliko ugank, vendar kot sem dejal v Logu pri Vipavi kot vicepostulator ponovno izjavljam: Z moralno gotovostjo, v okvirih tega, kar sem raziskal o mučeniški smrti Filipa Terčelja in Franca Krašne, predlagam, da se ta postopek za beatifikacijo nadaljuje."

Med predavatelji so bili še publicist Tino Mamić, ki je predstavil Terčeljev rodovnik, mag. Renato Podbersič, ki je spregovoril o Terčelju in njegovem času v luči vatikanskih arhivov, zgodovinar dr. France Dolinar, ki je osvetlil Terčeljevo delovanje v Ljubljani od leta 1934 do 1946, profesor dr. Janez Juhant, ki je predaval na temo "Terčelj in razmere v krščanskem taboru v Ljubljani" in Marija Gasser, ki je zbrane nagovorila s predavanjem "Vasi pod Ratitovcem pred in po letu 1945". Simpoziju je sledila sveta maša v župnijski cerkvi sv. Jurija, daroval jo je koprski škof dr. Jurij Bizjak.