Pregled dogodkov od petka do petka od 14. do 21. marca 2014

Slovenija | 22.03.2014, 08:02

V 12. tednu v letu 2014 so poleg akcije Radia Ognjišče Dobro delo dobro dene odmevale še letalske karte ministra Gregorja Viranta, obletnica delovanja vlade Alenke Bratušek, dogajanje na sodišču ob primeru Patria, seveda pa ni šlo brez razprave o davku na nepremičnine. Sicer pa smo od prejšnjega tedna priča višjim temperaturam, ki so poskrbele tudi za rekordne vrednosti. V Dobličah so po podatkih Agencije za okolje 17. marca izmerili temperaturo 27 stopinj Celzija, kar je nov rekord za marec na tem območju. To je tudi druga najvišja marčevska vrednost v Sloveniji do sedaj.

God sv. Jožefa priložnost za številne dogodke

Smo v Tednu družine, ki smo ga začeli na praznik svetega Jožefa in ga bomo sklenili s praznikom Gospodovega oznanjenja. Sveti Jožef je zavetnik očetov, krščanskih mož, soprogov, z Marijo in Jezusom pa tvorijo sveto Družino. Tajnik Medškofijskega odbora za družino Sandi Koren. "V tem tednu se spominjamo vrednot, ki so vzor našim krščanskim družinam. Medškofijski odbor je pripravil posebno knjižico z mislimi papeža Frančiška o družini, vrednoti življenja in njegovega spoštovanja, vloga žene in ženske, spoštovanja starejših in starih staršev, ubogih in šibkih v družinah," je povedal Koren.

Ob prazniku svetega Jožefa je bilo slovesno v novomeški stolnici, saj je „ženin device Marije“ glavni zavetnik novomeške škofije. Večerno sveto mašo je daroval apostolski nuncij nadškof Juliusz Janusz. Z njim so somaševali ordinarij škof Andrej Glavan, stolni kanoniki in drugi duhovniki. Na praznik sv. Jožefa v škofiji od ustanovitve naprej vsako leto podelijo najvišje škofijsko priznanje: Odličje sv. Jožefa. Škof Andrej Glavan ga je med slovesnostjo tokrat podelil Mariji – Mimici Rade, upokojeni medicinski sestra bolnišnice Novo mesto, doma iz župnije Stari trg ob Kolpi, ki je s svojo izjemno ljubeznivostjo in sočutjem do pacientov ter zdravstvenih delavcev v življenju izpričala krščansko ljubezen do bližnjega. Kot izredna delivka obhajila je kljub prepovedim in omejitvam takratne oblasti dolga leta prinašala obhajilo pacientom v novomeški bolnišnici in oskrbovancem doma starejših.

V programu Radia Ognjišče, pa smo na praznik sv. Jožefa, s krajšimi prispevki prenašali dogajanje ob Dnevu katoliških šol. Celodnevni program so oblikovali učenci iz Gimnazije Želimlje, Škofijske gimnazije Vipava, Škofijske gimnazije Antona Martina Slomška, Škofijske klasične gimnazije in Osnovne šole Alojzija Šuštarja. Dan smo sklenili z dobrodelnim koncertom, ki smo ga neposredno prenašali iz Zavoda sv. Stanislava. Kaplan in katehet škofijske klasične gimnazije mag. Gregor Celestina je povedal, da so zbrali 9500 evrov. V Skladu za pomoč družinam letos pomagajo 243 dijakom, da se lahko šolajo na katoliških gimnazijah in 20 učencem Osnovne šole Alojzija Šuštarja.

DDDD tokrat o osamljenosti

Na Radiu Ognjišče se v svojem 20. letu delovanja vsakega 20. v mesecu še bolj trudimo približati ljudem, prisluhniti njihovim težavam in jim po svojih močeh pomagati. S tretjo v nizu akcij Dobro delo dobro dene smo opozarjali na osamljene. V programu je bilo mogoče slišati zgodbe s Ptuja in iz njegove okolice, mudili smo se tudi v Mercatorjevem Hipermarketu na Špindlerjevi ulici v najstarejšem slovenskem mestu, kjer smo zbirali hrano za družine v stiski, dobri ljudje so napolnili kar sedem nakupovalnih vozičkov. Zvečer pa smo v prostorih ptujskega minoritskega samostana pripravili še okroglo mizo o Podobi Slovenije v medijih.

Slovenija tako in drugače

Leto dni vlade Alenke Bratušek

Sloveniji smo povrnili ugled v mednarodnem okolju, je med prvimi največjimi opravljenimi stvarmi ob prvi obletnici vlade izpostavila premierka Alenka Bratušek. Za največjo pa je označila stabilizacijo bančnega sistema, saj je bil to po njenih besedah predpogoj, da se danes lahko pogovarjamo o prestrukturiranju gospodarstva in gospodarski rasti. Čaka nas prestrukturiranje gospodarstva, je med največjimi izzivi za prihodnost omenila premierka, a poudarila, da je vlada imela toliko dela z reševanjem položaja države, da ni imela časa oblikovati strategije za naprej. Najtežje delo je bila sanacija bančnega sistema, ki jo je vlada peljala po začrtani poti, saj časa za iskanje alternativ ni bilo. Zavedam se, da je bilo vloženega veliko denarja, a brez tega preprosto ni šlo, je poudarila. Spomnila je, da je vlada začela delovati v zelo težkih časih, a ji je uspel preobrat.

Drugačnega mnenja so v opoziciji. Prvo leto vlade Alenke Bratušek je po oceni SDS zaznamovalo dvigovanje davkov, zadolževanje in odsotnost reformnih ukrepov. Resnega pristopa k reševanju krize ni, le gašenje požarov in pometanje težav pod preprogo, je posvarila poslanka SDS Romana Tomc. Po njenem mnenju si vlada kupuje socialni mir tako, da se ne spopade s težavami v javnem sektorju, za svoj obstanek pa se bori ne glede na to, kakšno ceno bodo za to plačali državljani. Tomčeva je zavrnila premierkine očitke, da je vlada Janeza Janše pustila slabo zapuščino. Navedla je nekaj ukrepov, ki jih je pustila sedanji vladi, poleg začetka konsolidacije javnih financ tudi zakon o Slovenskem državnem holdingu in zakon o slabi banki. Po ocenah Tomčeve je sanacija bank uspela le teoretično. Kot ne začeto zgodbo te vlade je označila privatizacijo, nazadnje pa je opozorila še slab položaj v gospodarstvu in med prebivalci, med drugim na 130.000 brezposelnih.

SDS z alternativnim programom

Prvak SDS Janez Janša meni, da je trajna blaginja lahko utemeljena le na novih delovnih mestih. Dejal je, da nedavna predstavitev alternativnega vladnega programa njegove stranke ni namenjena kritiki vlade in izpostavil, da ima vlada z lani sprejetimi ustavnimi spremembami prvič v zgodovini samostojnosti v rokah vse inštrumente za spopad s krizo. Alternativni vladni program SDS po njegovih besedah temelji na gospodarski rasti, pravičnosti in novih delovnih mestih v gospodarstvu.

Letalske karte Gregorja Viranta

V Sloveniji še naprej odmeva nakup letalskih kart ministra za notranje zadeve in prvaka DL Gregorja Viranta. Po navedbah časnika Dnevnik si je Virant ugodne vozovnice pri Adrii Airways urejal tudi sam, in to neposredno v dogovoru z nekdanjim komercialnim direktorjem Adrie Airways Tomažem Kostanjškom. V protikorupcijski komisiji so pojasnili, da elektronskih sporočil, o katerih poroča Dnevnik, nimajo, zato so časnik zaprosili, da jim jih posreduje. Medtem je iz opozicije že slišati pozive k Virantovemu odstopu, njegova pojasnila pričakujejo tudi v koalicijski DeSUS, v SD pa verjamejo, da bo ravnal v skladu z visokimi moralno-etičnimi standardi. Virant je sporočil le, da je zgodba s poročilom KPK zanj zaključena.

Odločitev je padla: NSi in SLS z roko v roki na evropske volitve

Glavni odbor SLS je v ponedeljek pričakovano prepričljivo podprl sporazum o skupnem nastopu z NSi na volitvah za Evropski parlament. Stranki sta se doslej dogovorili, da bodo na listi po štirje člani iz obeh strank. Nosilec liste bo evropski poslanec Lojze Peterle, na zadnjih dveh mestih pa bosta predsednica NSi Ljudmila Novak in SLS Franc Bogovič. Slednji je po seji odbora poudaril, da je le-ta izkazal veliko modrosti in zrelosti ter z 96 glasovi za in nobenim proti potrdil sporazum o sodelovanju na volitvah v Evropski parlament. Po besedah Bogoviča bo glavni odbor SLS znova zasedal v dveh ali treh tednih, vsa imena na listi pa bodo znana konec marca ali začetek aprila. Prvi mož SLS je še ponovil prepričanje, da bo lista na volitvah uspešna in ji je napovedal tri mandate v Evropskem parlamentu. Glavnemu odboru SLS je za potrditev sporazuma o sodelovanju z NSi čestital Lojze Petrle. "Prepričan sem, da lahko skupaj bistveno prispevamo k zmagi pomladnih strank in tako okrepimo glas Slovenije v Evropskem parlamentu," je v sporočilu zapisal evropski poslanec. Sporazum o skupnem nastopu s SLS na evropskih volitvah je Svet NSi sicer potrdil že v soboto. Takrat je predsednica Ljudmila Novak izrazila prepričanje, da je njihova lista najboljši odgovor za prihodnost Slovenije. Verjame namreč v glas tistih ljudi, ki si želijo več sodelovanja v našem narodu. Prvo in drugo mesto na listi naj bi pripadla NSi, tretje in četrto SLS. Na petem mestu bo predstavnik NSi, na šestem SLS, zadnji dve pa že zasedata predsednika strank. Neuradno bi bil na drugem mestu lahko podpredsednik NSi Aleš Hojs, na petem pa direktorica Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Vida Čadonič Špelič.

Janša prepričan, da bo prvostopenjska sodba v vsakem primeru padla

S poročilom o sojenju na prvi stopnji ter s predstavitvijo argumentov obrambe in tožilstva se je končala sredina pritožbena seja višjega sodišča v zadevi Patria. Kot je bilo pričakovati, sodišče odločitve še ni sprejelo, obtoženi pa so poslopje sodišča zapustili ob podpori zbranih privržencev. Predsednik SDS Janez Janša je sicer pričakoval, da bo višje sodišče odločilo o zadevi Patria. Kot je dejal, se bo s sodbo očitno čim bolj poskušalo približati evropskim volitvam. Odvetnik Toneta Krkoviča Jože Hribernik in prokurist Rotisa Ivan Črnkovič pa sta po seji ocenila, da iz nje ni bilo mogoče razbrati, kakšna bo odločitev sodišča. Hribernik pravi, da bo sodba oprostilna, če bo le senat sodil po pravu, Črnkovič pa, da bi morebitna potrditev obsodilne sodbe pomenila konec varstva človekovih pravic.

Geodetske uprave oblegane

Ne samo čez teden, tudi na drugo delovno soboto je obisk v šestih geodetskih pisarnah v Ljubljani, Kranju, Kopru, Domžalah in Mariboru, bil izjemno velik. Že ob osmih zjutraj je bilo med 70 in 80 ljudi na lokacijah, kar je podobno obisku na prvo delovno soboto, je ocenil generalni direktor geodetske uprave Anton Kupic. Ljudje želijo urediti svoje nepremičnine, predvsem pa prihajajo po informacije, pojasnjuje Kupic, ki pozdravlja podaljšanje roka za odmero davka na nepremičnine glede na podatke v registru za en mesec do 30. aprila. Medtem pa je vlada potrdila predlog novele zakona o davku na nepremičnine, ki bo za vse stanovanjske nepremičnine, ne glede na rezidenčnost, določila stopnjo 0,15 odstotka in presečni datum za odmero davka premaknila na 1. 5. Tako bodo imeli lastniki čas za urejanje podatkov do konca aprila. Zamaknili se bodo tudi drugi datumi; rok za izdajo davčnih odločb bo 15. 7. Zaradi sprememb bo prihodek od tega davka letos predvidoma nižji za 20 milijonov in bo znašal skupno okoli 308 milijonov evrov.

Čaka nas referendum o arhivih

SDS je zbrala potrebnih 40 tisoč podpisov za razpis referenduma o noveli zakona o arhivih. Iz SDS so tako sporočili, da so kot edina politična stranka doslej v predvidenem roku že drugič zbrali več kot 40 tisoč podpisov za zakonodajni referendum. Prvič so jih namreč zbrali za zahtevo za razpis predhodnega zakonodajnega referenduma za večinski volilni sistem leta 1996. Velik odziv ljudi priča, da se zavedajo, da arhivska novela, ki jo je predlagala vlada in sprejela vladna večina v Državnem zboru, izenačuje žrtve in njihove rablje ter na perfiden način zapira arhive, so zapisali v SDS. Podpise bodo pri pristojni službi v državnem zboru vložili predvidoma v prihodnjem tednu.

Brezposelnost raste

V Sloveniji se je stopnja registrirane brezposelnosti januarja že drugi mesec zapored občutno zvišala, in sicer za 0,7 odstotne točke na 14,2 odstotka. S tem se je približala rekordni ravni iz leta 1993. Število registriranih brezposelnih oseb se je povišalo za 5800.

Svoboda tiska v Sloveniji

V Združenju novinarjev in publicistov v svojem letnem poročilu o svobodi tiska v Sloveniji za leto 2013 ugotavljajo, da je svoboda medijev močno okrnjena. Več primerov kaže, da so se politični in gospodarski vplivi na medije okrepili, samocenzura v medijih pa je kljub ustavno zaščiteni svobodi izražanja vsakdanji pojav, so zapisali v poročilu. V Združenja novinarjev in publicistov prav tako opozarjajo na poslabšanje delovnih pogojev za novinarje, saj so zaznali številna odpuščanja in zmanjšanja plač. Lastnike medijev združenje poziva, "naj dopustijo, da se slovenski medijski prostor razvija v smer široke pluralne ponudbe, saj je to eden od temeljev svobodne in demokratične družbe.

Člani Zbora za republiko pogosto pred organe pregona

Zbor za republiko je na torkovi novinarski konferenci spregovoril o omejevanju svobode izražanja in kazenskih postopkih članov Zbora za republiko. Na novinarski konferenci so sodelovali France Cukjati, Vasko Simoniti, Ivan Štuhec in Lovro Šturm. Štuhec je v pogovoru za naš radio dejal, da ga skorajda ni člana Zbora za republiko, ki ne bi bil v kakšnem postopku. Čudi ga, da prejšnji teden o informaciji, da ga tožilstvo preiskuje v zvezi z izjavo, ki jo je izrekel o protikorupcijski komisiji, sam ni vedel ničesar, medtem ko je novinarka Večera o tem vedela vse. Sam si svobode govora ne bo pustil vzeti, saj kritične razprave in presoje državnih organov ne more nihče preprečiti.

Počasno odpravljanje posledic žledoloma

Iz gozdov je bilo doslej odpeljanih med 15 in 20 odstotkov v žledolomu polomljenega drevja. V.d. direktorja Zavoda za gozdove Damjan Oražem je na novinarski konferenci izrazil upanje, da bodo lastniki gozdov do 15. maja iz gozdov odpeljali čim več poškodovanih iglavcev, da se bodo tako izognili škodi zaradi podlubnikov.

Družba

V Mestnem muzeju Ljubljana so predstavili zbornik Vojna za Slovenijo, ki vsebuje obsežno dokumentacijo o usklajevanju obrambnih aktivnosti v času osamosvojitvene vojne. Zbornik, ki predstavlja nadaljevanje lani izdanega zbornika Bela knjiga slovenske osamosvojitve, je izdala založba Nova obzorja, gradivo zanj pa so zbirali v Združenju za vrednote slovenske osamosvojitve. Predsednik združenja Aleš Hojs je pojasnil, da je zbornik pomemben zlasti s stališča verodostojnosti ocenjevanja osamosvojitvene vojne.

Karitas še naprej z roko v roki z ljudmi

Sodelavci in prostovoljci Škofijske Karitas Celje so z optimizmom sklenili letošnji plenum, na katerem so preučili dosedanje delo in se zavzeli za nove načrte pomoči ljudem v stiski. Ob tem poudarjajo pomembnost začetih psihosocialnih programov, ki poleg materialne pomoči človeku nudijo celostno obravnavo. Opažajo, da bo delo prostovoljcev še naprej zelo požrtvovalno, saj je število prosilcev naraslo. Generalni tajnik Matej Pirnat: "Smo po enem letu prizadevanj veseli, da imamo možnost osebnega svetovanja za ljudi v stiski, s spremljanjem, sledenjem, načrtom. Prav tako imamo svetovalnico za pomoč žrtvam nasilja, veseli smo, da so se zelo lepo prijeli, je tudi vedno več obiska na naših brezplačnih tečajev kuhanja za ljudi v stiski."

Poginila je risinja

In še nekoliko tragična novica. Risinja Zooja iz ljubljanskega živalskega vrta, ki so jo po dobrem mesecu na begu uspeli ujeti, je poginila. Risinja je skupaj s samcem Rožnikom pobegnila v začetku februarja, ko je žled poškodoval precejšen del živalskega vrta in jima tako odprl pot na svobodo. Samca so zaposleni v živalskem vrtu uspeli ujeti nekaj dni po pobegu, risinjo pa šele 9. marca, po več kot enem mesecu na prostosti.

Šport

Slovenski biatlonec Jakov Fak je z enim zgrešenim strelom zmagal na tekmi svetovnega pokala na Holmenkollnu. Drugo mesto na sprintu je osvojil Rus Jevgenij Garaničev, ki je zaostal 13,9 sekunde, tretji pa je bil Šved Bjoern Ferry s pribitkom 14,3 sekunde. Nastopila sta še dva Slovenca, Klemen Bauer je bil 71., Peter Dokl pa 79. Med Slovenkami je presenetila Andreja Mali, ki je podrla vseh deset tarč in z zaostankom 59 sekund osvojila osmo mesto, s čimer je izenačila drugo najboljšo uvrstitev v dolgoletni karieri. Teja Gregorin je morala dvakrat v kazenski krog in z zaostankom 1:50 minute pristala na 35. mestu, Anja Eržen pa je po štirih zgrešenih strelih osvojila 79. mesto in sklenila letošnjo sezono.

Slovenski telovadec Mitja Petkovšek je na tekmi svetovnega pokala v Cottbusu na bradlji osvojil tretje mesto. Zmagal je Japonec Koji Uemacu, drugi pa je bil Britanec Frank Alasdair Baines. Med finalistkami je nastopila še Saša Golob na parterju, bila je četrta.

Slovenska rekorderka v metu kopja Martina Ratej je na 14. evropskem zimskem pokalu v metih v Leirii na Portugalskem zasedla tretje mesto z metom 59,57 metra. Barbara Špiler, slovenska rekorderka v metu kladiva, pa je bila tretja med mlajšimi člani do 23 let. Orodje je vrgla 67,12 metra.