Predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle
Ob obletnici Slovenskih krščanskih demokratov tudi o aktualnih temah
Slovenija | 10.03.2014, 20:12
Bliža se čas, ko se bo znova pokazal pomen demokrščanske opcije. To je na simpoziju ob 25. obletnici začetka Slovenskih krščanskih demokratov napovedal evropski poslanec Lojze Peterle. Na simpoziju, ki so se ga udeležili tako iz N.Si kot SLS, je bilo slišati pozive k sodelovanju. Tudi starosta slovenske politike Ivan Oman meni, da ni logično, da je ta opcija razdeljena.
Avstrijski politik Erhart Busek, ki je sodeloval z Lojzetom Peterletom ob ustanovitvi Slovenskih krščanskih demokratov, je dejal, da mnogi niso verjeli v uspeh komaj ustanovljene stranke. Povedal je, da lahko šele danes, ko gledamo na dogodke v 90. letih, zares oblikujemo Evropo na demokratičen način. "Prav pri Ukrajini te dni ugotavljamo, da cilja v celoti še nismo dosegli. Vprašanje o krščanski Evropi se načeloma ne postavlja, saj Evrope po svoji vsebini sploh ne bi bilo, če ne bi bilo krščanstva. Vrednote krščanstva so bistveno prispevale, da smo vzpostavili celotno sestavo vrednot v Evropi. Ko danes govorimo o človekovih pravicah, moramo upoštevati, da so neposredno izpeljane iz svetega pisma in samih krščanskih nazorov." Busek je spomnil tudi na osamosvojitveno vojno in na svoje pogovore s takratnim ljubljanskim nadškofom Alojzijem Šuštarjem.
Nekdanji predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Karel Smolle je opozoril, da je v Sloveniji in Evropi nasploh problem osebnosti posameznika, da zastopa določene vrednote. "Kriza Evrope ni samo gospodarska kriza, ampak imamo problem močnih in zanesljivih osebnosti, ki bi jim ljudje sledili in jim zaupali."
Ivan Oman je zbrane spomnil na pomisleke, ki so jih imeli posamezniki pri poimenovanju stranke, prav tako je vse povabil k sodelovanju. "Pred leti, ko je bila marksistično ateistična državna religija skoraj uzakonjena, verjetno nismo mogli misliti, da bo v svobodi in demokraciji, za kar smo si prizadevali, alergija do krščanstva še bistveno hujša, kot je bila takrat, celo naravnost sovražno razpoloženje do vsega krščanstva, še posebej v Sloveniji do večinskega katoliškega krščanstva."
Zgodovinar Janko Prunk je dejal, da ima krščanska demokracija na slovenskem častitljivo starost, ki si je v tem času nabrala tudi veliko izkušenj, "da lahko danes tekmuje s svojimi socialnimi, političnimi in etičnimi koncepti, z ostalimi koncepti - liberalnim, neoliberalnim, socialističnim in nacionalistično liberalnim - ter tudi, kako razvijati slovensko družbo in kam peljati narod".
Lojze Peterle je v nadaljevanju poudaril, da jih v času osamosvojitve ni zanimal projekt posameznika, ampak politike kot celote. "Duh, ki smo ga takrat prinesli v politiko, je bil tisto, kar je segrevalo ljudi, in iz tega so prišli rezultati. Če bi mi delali vlado na podlagi odstotkov, ki sta jih dosegli dve stranki, ki sta se sklicevali na krščanske vrednote, bi morali eni in drugi imeti bistveno več ministrov, ampak takrat nismo šli na proporce, ampak se nam je šlo za projekt in smo lepo sodelovali."
Janez Dular in Jože Osterc sta spomnila, kako je bilo, ko je SKD iskala ministre, med katerimi sta bila tudi sama. Dular je dejal, da ga veseli, da je bilo ob ustanovitvi Nove Slovenije prisotnih veliko ljudi, kar je kazalo, da potencial je in se tako pošalil: "Tudi vidnih in politično zainteresiranih krščanskih izobražencev je bilo med njimi veliko, kadrovske zadrege očitno ni več, tako mi ne bo več treba postati minister." "Takoj v začetku sem si napisal na velik list misel Janeza Evangelista Kreka: Politično delo, ki ni pošteno, je šušmarstvo. To sem imel ves čas na mizi. Že takrat sem se odločil, da bom sodeloval z vsemi, ki dobro mislijo, ne glede na to, v kateri stranki so, in zaradi tega sem imel kar nekaj težav," se takratnih časov spominja Osterc.
Nekdanji minister Izidor Rejc je spomnil na ustavo, iz katere izhaja tudi meja s Hrvaško. "Ustava nikjer ni načela vprašanja lastnine. Nikjer. Lastnina kot da je neka stvar, ki se bo že uredila, in je nepomembna. Vemo pa tudi, da je vse zdajšnje stanje v Sloveniji padlo prav na lastninjenju."
Peter Vencelj, prav tako minister v vladi, ki jo je vodil Lojze Peterle, je povedal, da v samem začetku kot minister za šolstvo ni hitel z reformami, saj je bilo treba vzpostaviti celotno strukturo države, a danes ugotavlja, da "je šolstvo tako velik projekt, da ga z direktnimi reformnimi ukrepi, ki so enolični, preprosto ni mogoče resno urediti. Vsi poizkusi reform tega tipa so propadli in so kvečjemu za seboj pustili požgano polje."
Franc Bogovič, predsednik SLS, je dejal, da je treba v politiki poiskati tisto, kar povezuje in ne razdvaja, spomnil je tudi na pogovore N.Si in SLS o skupnem nastopu na volitvah v evropski parlament. "Sam iz tega mesta obljubljam pošteno in tvorno delo, sodelovanje, spoštovanje vsakogar, ki ima tudi različna mnenja. Vsa so mi zelo dragocena. In da na koncu poiščemo to, kar nas povezuje. Sam ocenjujem, da je pred nami vsemi velika odgovornost, velika odgovornost že na tem prvem projektu evropskih volitev, še večja odgovorna nas čaka v tem, da v slovenski politični prostor in, če želite, tudi v slovensko vlado vnesemo duh, ki ga je imela prva Demosova vlada, in mislim, da je tudi takšno povezovanje in sodelovanje na projektih pot, s katero bomo prepričali veliko Slovenk in Slovencev, da je krščanska demokracija, ki jo gojimo v eni in drugi stranki, porok za dober razvoj Slovenije."
Predsednica Nove Slovenije Ljudmila Novak je na simpoziju poudarila, da krščanski demokrati v Sloveniji danes nimajo lahke naloge. "Krščanski demokrati želimo v ospredje postaviti prav življenje ljudi, zato je naše geslo tudi Blizu ljudem. Ljudje potrebujejo službe, potrebujejo pogoje, da bodo lahko delali, potrebujemo tudi solidarnost," je poudarila Novakova in dodala, da je sociala v rokah krščanskih demokratov bolje spravljena kot pri socialistih, "zato, ker se zavedamo, da ljudje morajo delati, da plačujejo davke in da lahko potem poskrbimo za tiste, ki nimajo osnovnih pogojev za življenje". "Naša delovanje ni usmerjeno zgolj v preteklost, to prepuščamo zgodovinarjem, ki morajo raziskovati, ki morajo priti do resnice, mi pa želimo delati za to, da bomo pripravili odgovore za prihodnost. Naše načelo je vključevanje, povezovanje in delo za skupno dobro," je še povedala Novakova.
Tudi podpredsednik N.Si Aleš Hojs je opozoril, da bi se morali krščanski demokrati bolj kot z ideološkimi vprašanji ukvarjati s tem, kako ljudje živijo. "Osnovni namen krščanske demokracije danes je to, kako ljudem zagotoviti čim boljše življenje. Ideološke teme, mnoge so tudi umetno sprovocirane, večino mladih, ki skrbijo za svoje družine, ne zanimajo. In prav je, da N.Si dela v tej smeri." Hojs je na vprašanje, ali je lahko biti krščanski demokrat, odgovoril: "Če povem čisto odkrito in če pogledam at personam, potem je gotovo biti v krščanski stranki nek manko. Mislim, da tako zahtevnih volivcev, kot jih imamo krščanski demokrati, pravzaprav ni. Vsem ostalim se odpušča marsikaj, krščanskim demokratom se ne odpusti nič. Še najmanjši prekršek, kjerkoli se zgodi, je krščanskim demokratom neodpustljiv."
Poslanec N.Si Jožef Horvat se z veseljem prišteva med krščanske demokrate. "Politika, ki ima temelje na vrednotah krščanstva, je gotovo tista, ki je porok za boljšo Slovenijo in tudi za boljšo globalno družbo."
Današnji simpozij ob 25-letnici ustanovitve Slovenskih krščanskih demokratov v Cankarjevem domu v Ljubljani je bil uvod praznovanje te obletnice, ki bo vrh doseglo novembra letos.