Štuhec: Ljudje iz nekdanjih SDV-jevskih vrst so še danes aktivni
Slovenija | 07.03.2014, 06:44
"Referendum bo močan signal oblastem, ki ga enostavno ne bodo mogle prezreti," so na novinarski konferenci Zbora za republiko in Inštituta dr. Jožeta Pučnika v Mariboru poudarili dr. Ivan Štuhec, dr. Tamara Griesser Pečar, dr. Andreja Valič Zver in mag. Igor Omerza.
Uvodoma je dr. Ivan Štuhec je povedal, da se "je opredelil za to, da se gre na referendum". Izpostavil, da je pot do pravne države še dolga, saj nismo spremenili temeljev družbe. "Še vedno smo na poti do pravne države, še vedno je nimamo in še lep čas je ne bomo imeli. Ko smo v 90. letih spremenili družbeni sistem, smo spremenili vrh tega sistema, nismo pa spremenili nekaterih temeljev družbe," je povedal.
"Vedno znova se čudim, kako to, da slovenska javnost ni nikoli do zdaj poklicala na odgovornost tistih, ki so večino arhivov uničili?" je poudaril in dejal, da ti ljudje po večini še živijo, z uničevanjem pa so želeli prikriti svoje lastne grehe. "S to organizacijo dejansko nismo nikoli do konca obračunali na civilizacijski način z vidika človekovih pravic, zato se nam ta zgodba vedno znova odpira in ponavlja. Pa se ne bi, če bi bila le zgodba preteklosti, a je na žalost tudi zgodba sedanjosti," je nujnost razčiščevanja s preteklostjo poudaril dr. Štuhec. Navezal se je tudi na zadnje odmevne zgodbe z Janezom Zemljaričem, Probanko in Factor banko, saj je tudi zavoženo gospodarstvo posledica delovanja nekdanjih sil. "Ljudje iz nekdanjih SDV-jevskih vrst so še danes aktivni tudi na področju gospodarstva in financ. Stara omrežja niso nikoli do kraja razpadla," je poudaril. "Tisti, ki so nekoč delovali kot tajna služba, so podpirali svoje politične šefe tudi v nadaljevanju, ko niso več bili uradni predstavniki novih tajnih služb," je med drugim poudaril dr. Ivan Štuhec.
Dr. Andreja Valič Zver je bila jasna. "Sem proti noveli arhivskega zakona," je povedala in pojasnila, da zato, ker otežuje dostop do javnega arhivskega gradiva in ker zelo prefinjeno izenačuje žrtve in krvnike. Že leta 2011 ob prvem poskusu zapiranju udbovskih gradiv sta z Milkom Mikolo podala ločeno mnenje arhivske komisije, v kateri sta bila člana. Dr. Valičeva je del mnenja citirala: "Slovenija ni pravna naslednica totalitarnih institucij bivše jugoslovanske države, še najmanj moralna. Zato ni razloga za ščitenje akterjev in represivnih institucij prejšnjega režima. Pri dostopu do arhivov gre vedno za vprašanje tehtanja med pravico do obveščenosti javnosti, posameznika in varstva osebnih podatkov. Pravica javnosti do obveščenosti je v teh primerih močnejša."
Raziskovalec in publicist mag. Igor Omerza je komentiral napoved ministra za kulturo Uroša Grilca, da bo vložena ovadba proti neznanemu storilcu zaradi kulturnega genocida oziroma masovnega uničenja udbovskega gradiva. Dejal je: "Na Zboru za republiko sem povedal ime tega človeka. 7. marca 1990 je Ivan Eržen, takratni šef slovenske tajne politične policije, odredil masovno uničevanje udbovskega gradiva. To je bilo poslano 13 centrom SDV po Sloveniji in upravi UDBE v Ljubljani. Ni potrebe po neznanem imenu." Pojasnil je, da bo ustrezno dokumentacijo objavil v knjigi z naslovom Slovenija, dežela Udbe. Poudaril je, da je bilo zapovedano, da se vso gradivo uniči do 1. aprila leta 1990, to je osem dni pred prvimi demokratičnimi volitvami. Po njegovih podatkih se je uničevalo še do maja 1990. Spomnil je, da je tednik Mladina 15. maja 1990 objavil slike enega izmed konvojev, ki je 7. maja vozil udbovsko gradivo na uničenje v papirnico Količevo.
"Prejšnji zakon je popolnoma odprl arhive, ne samo udbovskih, tudi večino dokumentov drugih institucij prejšnjega režima," je pojasnil mag. Omerza. Poudaril je, da so se težave z dostopnostjo do udbovskega dela arhiva začele potem, ko je leta 2010 objavil knjigo o Kocbeku. "Duh zakona iz leta 2006 je odprtje ob zaščiti žrtev. Kar je logično, zakaj bi žrtve ponovno pljuvali, saj so bile že šikanirane in preganjane," je dejal raziskovalec in publicist. Vendar pa je poudaril: "Bilo bi nesmiselno, da zaradi tega, ker moramo varovati osebne podatke žrtev, preprečimo raziskovanje njihovega preganjanja". Po njegovem mnenju je bila zato rešitev, da se podpiše izjavo o varovanju občutljivih osebnih podatkov, pametna. "Sedaj imamo nov zakon, katerega duh pa ni odprtje, ampak počrnjevanje in anonimizacija," je dejal. "Leta 2011 se je takratni direktor Arhiva RS Dragan Matić odločil, da bo začel anonimizirati in je naredil kaos," je spomnil. Po morebitnem sprejetju novele zakona napoveduje še večji kaos.
Zgodovinarka dr. Tamara Griesser Pečar je dejala, da so arhivi shramba spomina naroda, zato oblast v totalitarnih režimih zelo skrbno nadzira ta spomin in dokumente po potrebah v kriznih situacijah uničuje. "Na pragu med totalitarnim režimom in demokratičnim sistemom je bila v postkomunističnih državah borba za kontrolo nad temi arhivi," je pojasnila. Po njeni oceni je bil v Sloveniji prehod v samostojno demokratično državo problematičen, ker ni bilo pravega reza med preteklostjo in sedanjostjo. "Situacija je samo v Bolgariji in Romuniji slabša kot pri nas, vsepovsod drugod pa je situacija boljša in imajo možnost raziskovati preteklost," je poudarila. Dodala je, da aktualna novela o arhivskem zakonu na veliko bolj prefinjen način ovira dostop do udbovskega arhiva, pri čemer se je očitno leva koalicija iz referenduma 2011 veliko naučila in zato je pasti tokratne novele zakona težko prepoznati nekomu, ki omenjene materije ne pozna.
Zgodovinarka je tudi pojasnila, da so po sedaj veljavni zakonodaji, znanstveniki, zgodovinarji, publicisti in uporabniki morali podpisati ustrezno izjavo glede upoštevanja varstva osebnih podatkov, v kolikor so pri pregledovanju arhivov naleteli na občutljive osebne podatke, sedaj pa bo to povsem drugače. "Na prvi pogled novela, ki je bila sprejeta v Državnem zboru, daje vtis, da se arhivi odpirajo, dejansko pa je 65. člen spremenjen tako, da arhive ponovno zapira. Novela namreč predpisuje anonimizacijo občutljivih podatkov in ne razlikuje več med žrtvami in storilci, ker uvaja tudi nedostopnost občutljivih podatkov nosilcev javnih funkcij. To se ne nanaša le na udbovski arhiv, temveč tudi na vse fonde, predvsem celotno gradivo pravosodnih organov, kjer so procesi, zasliševanja, na CK ZK, kjer so tudi osebni podatki storilcev," je povedala dr. Griesser Pečarjeva.
Vir: SDS
