Protesti v Ukrajini
V Ukrajini potrjen dogovor o rešitvi krize
Svet Petra Stopar
Iz Ukrajine prihajajo tragične vesti o najhujšem nasilju po dveh mesecih protestov. Potem ko je Evropska unija proti ukrajinskim oblastem uvedla sankcije, so iz urada predsednika države Viktorja Janukoviča sporočili, da so z opozicijskimi voditelji dosegli dogovor o rešitvi krize. Ta naj bi določal ustavne spremembe, oblikovanje nove koalicijske vlade in predčasne predsedniške volitve. Da se z dogovorom strinjajo, so potrdili tudi opozicija in protestniki.
Ponoči je bilo na ulicah Kijeva v spopadih med protivladnimi protestniki in policijo ubitih še 40 ljudi, tako da je skupno število smrtnih žrtev doseglo že 77, skoraj 800 je ranjenih. Čeprav je število podano s strani oblasti, utegne biti žrtev po oceni aktivistov za človekove pravice še več. Opozicijski voditelj Vitalij Kličko je zadnje nasilje označil za provokacijo proruske Janukovičeve vlade. Na drugi strani pa je ruski zunanji minister Sergej Lavrov netenja državljanske vojne obtožil ukrajinske skrajneže.
Za prenehanje nemirov in začetek iskanja rešitve si prizadeva mednarodna skupnost, saj so zunanji ministri Poljske, Francije in Nemčije ter posrednik ruskega predsednika Vladimirja Putina, ruski varuh človekovih pravic Vladimir Lukin, vso noč prebedeli ob težkih pogajanjih med Janukovičem in opozicijo, ki naj bi le prinesla dogovor o končanju krize.
Janukovič je ustregel opozicijskim zahtevam in sprožil postopke za predčasne predsedniške volitve, za vrnitev ustave iz leta 2004, ki zmanjšuje pristojnosti predsednika v korist vlade in parlamenta, ter oblikovanje vlade narodne enotnosti.
Po poročanju BBC je opozicija dogovor za končanje večmesečne krize pozdravila, s tem pa tudi protestniki.
O tem, ali bi to kakorkoli omililo uvedbo evropskih sankcij, v Bruslju niso hoteli posebej ugibati. »Kot so včeraj rekli zunanji ministri, bodo dogodki v Ukrajini imeli določen vpliv na izvedbo sankcij,« je dejala predstavnica Evropske komisije Maja Kocijančič. O tem, kateri koraki so potrebni za trajno stabilizacijo, pa je zunanjepolitična predstavnica Catherine Ashton naštela: »Oblikovanje nove demokratične vlade, ustavna reforma in ustvarjanje pogojev za demokratične volitve. Pripravljeni smo podpirati Ukrajino pri nadaljnjem političnem dialogu.«
Da Cerkev v Ukrajini ostro obsoja in obžaluje nasilje, pa tudi moli za mir, je za angleško uredništvo Radia Vatikan povedal škof ukrajinske katoliške eparhije Svete Družine v Londonu Hlib Lonchyna: »Po mnogih Cerkvah v Londonu veliko molimo, pa tudi zasebno, vodimo tudi bogoslužja za mir in pravičnost v Ukrajini, poteka tudi 24-urna molitev rožnega venca, to se dogaja v vseh naših Cerkvah po svetu.«
Na težek položaj v Kijevu se je pred začetkom razprav na konzistoriju spomnil papež Frančišek. S kardinali se je odločil, da ukrajinskima kardinaloma Marianu Jaworskemu in Ljubomyrju Huzarju pošljejo posebno sporočilo.
