Iz zamejske perspektive

| 06.02.2014, 12:25 Matjaž Merljak

Slovenska poslanca na Dunaju in v Trstu dr. Angelika Mlinar in Igor Gabrovec sta bila gosta okrogle mize Akademskega foruma, ki jo je v sredo, 5. februarja 2014, pripravila Fakulteta za državne in evropske študije na Brdu pri Kranju. Spregovorila sta o tem, kako se Slovenija, slovenstvo, manjšinska problematika in Evropa vidijo iz zamejske perspektive.

Dr. Angelika Mlinar je poslanka v avstrijskem državnem zboru na Dunaju, Igor Gabrovec pa deželni poslanec in podpredsednik deželnega sveta Furlanije-Julijske krajine v Trstu. Oba sta pripadnika slovenske manjšine, a v parlamenta se nista uvrstila preko zagotovljenih poslanskih sedežev za manjšine, kot jih pozna Slovenija, ampak na rednih volitvah.

V pogovoru z moderatorjem, mag. Dejanom Valentinčičem, asistentom za ustavno pravo, sta spregovorila o njunem poslanskem delu. Kljub temu, da nastopata kot člana političnih strank, trudita tudi za izboljšanje položaja slovenske manjšine.

Igor Gabrovec je dejal, da je delo vsakega politika slovenske narodne skupnosti v italijanski politiki služba celotni narodni skupnosti. „Seje, okrogle mize in kulturni večeri so pomembni, a politik mora biti med ljudmi“, je naglasil in povedal, da je zaradi te nujne vključenosti v bazo prisoten tudi na različnih družbenih omrežjih. Povedal je, da k njemu prihajajo ljudje z različnimi prošnjami in težavami, a denarja za reševanje težav je vse manj: „Iskanje ravnovesja med velikimi problemi in majhnimi možnostmi za rešitev bo zaznamovala ves mandat.“

Stranka Angelike Mlinar je v opoziciji v dunajskem parlamentu, je tudi najmanjša. Sama o delu politika pravi, da je to delo ljudi z ljudmi za ljudi. Je zanimivo in izziv, a tudi naporno. „Nič, kar počneš, ni zaman,“ dodaja. Da je pripadnica manjšine, čeprav ni legitimna predstavnica slovenske narodne skupnosti, na zunaj pokaže tako, da v vsakem govoru v slovenščini pozdravi in se zahvali.

Gosta okrogle mize sta spregovorila tudi o načinih nastopanja manjšine: Gabrovec je namreč predstavnik zbirne stranke Slovencev, Mlinarjeva pa je poslanka večinske stranke. V nobeni državi ni nobene garancija, da bo v takšnem ali drugačnem svetu (občinskem, pokrajinskem, državnem) prisoten kakšen predstavnik slovenske manjšine. Gabrovce je dejal, da se Slovenci na volitvah opredeljujejo za različne politične stranke, a ne za desne. „Desnica je vezana na izkušnjo fašizma, ta opcija je tudi zelo nacionalistična in protislovenska. Stranka Slovenska skupnost SSk - iz njihovih vrst je tudi nekaj županov - nastopa za vse Slovence. SKGZ in SSO ostajata zelo različna, na okopih, ljudje pa so naveličani razlikovanja,“ je zaključil.

Mlinarjeva pa je dejala, da imajo tudi Slovenci v Avstriji samostojno stranko, to je Enotna lista, „a se ni kaj dosti razvijala, sploh ne v zadnjih letih.“ Po njenih izkušnjah je situacija tudi malo kaotična, saj je narodna skupnost v situaciji, ko ne ve, kje je politika. Spomnila je ne izjavo nekdanjega ministra Žekša, da politika ni možna, da je možna le kultura.

Dodala pa je, da je za vsako manjšino matična država zelo pomembna. Spregovorila je o odzivu nekdanjega državnega sekretarja, zdaj ministra Ostermayerja, na zakon o narodnih skupnostih, ko ji je rekel, da ne bo nobenega napredovanja. A po njenem zagotovilu občinstvu, to ne pomeni, da je zavzemanja Slovencev konec. „Tu pa pride v ospredje podpora matične države,“ ne pozabi dodati.

O vprašanju o pomanjkanju narodnega čuta in ponosa Mlinarjeva pravi, da manjka strategija, ki bi jo tudi poskušali realizirati. „Saj se na poti stvari spremenijo, a pomembna je tista velika slika.“ Dodala je še: „Intelektualci so se umaknili iz politike, ker so ugotovili, da lažje in enostavneje pridejo do finančnih možnosti in vpliva, ki ga ima tudi ima privatni sektor.“ Pristavila je: „Lahko pljuvamo po politikih, nekaj pa je, da sam prevzameš odgovornost in se izpostaviš. Treba je nekaj konkretnega narediti.“ Igor Gabrovec je zaključil, da politika ne sme postati posel.

Na okrogli mizi so govorili tudi o pozdravu v italijanščini, ki ga je ministrica Tina Komel imela na Dnevu emigranta v Čedadu, organiziranosti manjšinskih organizacij (od petih je samo ena - NSKS - demokratično izvoljena), identifikaciji z državo, vplivu medijev na podobo politikov ... Med poslušalci so bili tudi ugledni gostje: prvi zunanji minister in nekdanji veleposlanik v Trstu dr. Dimitrij Rupel, prvi Slovenec v dunajskem parlamentu dr. Karl Smolle, predsednica Zbora narodnih predstavnikov Sonja Kert Wakounig, nekdanji ustavni sodnik dr. Tone Jerovšek ...