Zbrani dokumenti proti Janši usmerjenih represivnih postopkov
Slovenija
Pri založbi Nova obzorja so predstavili zbornik z naslovom Najprej diskreditacija... nato likvidacija! Primer JJ. Uvodoma je urednik tednika Demokracija Metod Berlec dejal, da je zbornik zbirka dokumentov represivnih postopkov proti Janezu Janši. "Že 30 let se ga namreč skuša izločiti iz politike. V zborniku je tako 135 faksimilov različnih odločb, celoten seznam pa je daljši," je poudaril. "V resnici gre za najmanj 160 postopkov, vendar nekaterih konkretnih odločb ni več na razpolago," je pojasnil.
V knjigi so zbrani dokumenti iz različnih postopkov proti Janezu Janši vse od leta 1983 do 2014. "Gre za zbirko dokumentov vojaškega sodišča in tožilstva samooklicane jugoslovanske ljudske armade, tako imenovane protikorupcijske komisije, davčne uprave, informacijske pooblaščenke, Pen kluba, različnih tožb proti Janši, odločb o prekrških itd.," je povedal Berlec.
"Obračun z Janšo se je začel že leta 1983 in dosegel enega svojih vrhuncev z njegovo aretacijo 31. maja 1988 s strani takratne Udbe. Konec marca bo minilo dve desetletji od afere Depala vas, s pomočjo katere je bil Janez Janša odstavljen kot minister za obrambo z lažno obtožbo, da je vojska aretirala civilista, ki je bil v resnici registrirani policijski špicelj. To se je kasneje nadaljevalo s štirimi drugimi politično motiviranimi diskreditacijami Janše," je dejal. "Vrhunec tega pa predstavlja montirani sodni proces Patria in politično motivirano poročilo t.i. Protikorupcijske komisije o premoženju predsednikov političnih strank, ki je bilo objavljeno januarja 2013," je še poudaril urednik tednika Demokracija Metod Berlec.
Zbornik je v nadaljevanju predstavila zgodovinarka dr. Andreja Valič Zver. Vprašala se je, kako razumeti pogrome nad Janeza Janšo. V odgovor je ponudila primerjavo z dr. Jožetom Pučnikom, političnim zapornikom, intelektualcem, politikom, znanstvenikom in najpomembnejšim akterjem slovenske demokratizacije in osamosvojitve. "Leta 1958 je bil aretiran. Očitali so mu sovražno propagando, združevanje proti ljudstvu in državi ter rušenje ljudske oblasti. Zaradi članka je bil obsojen na devet let strogega zapora, v zaporu doživljal nasilje. Leta 1961 so mu kazen znižali na sedem let, po petih letih je bil pogojno izpuščen," je povedala. "A Pučnik ni miroval. Povod za ponovno aretacijo leta 1964 je bil članek o dilemah kmetijstva. Odslužil je dvoletno zaporno kazen," je pojasnila.
"Pregon Jožeta Pučnika ni bil utemeljen na resnici. Takratni oblasti je postavljal zrcalo njene vladavine. Zakaj je ta režim kaznoval samo dr. Pučnika? Logični odgovor je, da bi zastrašili druge," je poudarila. Po njenih besedah je bil od vseh kritikov sistema Pučnik najbolj dosleden. "On je bil spreminjevalec stvari," je dejala. Spomnila je na intervju dr. Jožeta Pučnika za revijo Telex iz junija 1989. "Tedaj ga je novinar vprašal: potrebno vas je bilo eksemplarično kaznovati? In Pučnik je odgovoril: seveda. Kajti politični procesi so vedno namenjeni zastraševanju drugih, ne pa kaznovanju žrtve, ki je izbrana. Gre za tipično generalštabno razmišljanje - žrtvuj enega, da ukrotiš množico. Za leninistično mentaliteto je bilo te nekaj povsem normalnega. Ta metoda je bila utemeljena v času vojne, z njo je revolucija zmagala," je povedala.
"Kako torej razumeti pogrom na Janeza Janšo? Ključen proces za razumevanje je tranzicijsko prerazporejanje bogastva, ki intenzivno poteka vse od Markovićevih reform, sprejetih v zadnjih izdihljajih jugoslovanske države. V tej zgodbi, tako kakor tudi v zgodbi o Jožetu Pučniku, ne gre za Janeza Janšo, ampak gre za stvar. Za stvar, ki jo Janez Janša predstavlja na področju politike. Od četverice, preko Depale vasi in orožarskih afer tipa Patria, do zadnjega poročila protikorupcijske komisije, se vleče lok neštetih poskusov dokončnega obračuna s človekom, v katerem je nomenklatura prepoznala svojega smrtnega sovražnika," je bila jasna.
"Janšo so začeli napadati sredi 80 let, še pred četverico, ko je partijski in udbaški vrh spoznal, da bo ta fant neuklonljiv in zato nevaren," je poudarila. Po njenem lahko govorimo o različnih razvojnih fazah diskreditacije Janeza Janše. "Najprej so ga zasmehovali, da ni sposoben. Ko se je kot obrambni minister in predsednik stranke izkazal, so priznali njegove sposobnosti, nato pa so ga začeli označevati kot nevarnega politika. Da ni demokrat. Ko je podpora Janši in stranki rasla, so se kritiki oprijemali vse bolj umazanih metod diskreditacije. Pisali so o njegovem duševnem stanju. Potem pa smo doživeli najnižjo, kanalizacijsko fazo pritlehnosti, ko so se lotili njegove družine, njegove žene in dojenčka. To sodi med najbolj zavržena in obsojanja vredna dejanja," je dejala.
Več: Demokracija
