Pet let od soočenja z žrtvami v rovu sv. Barbare
Slovenija | 02.03.2014, 09:00
Jutri bo minilo pet let od vstopa raziskovalcev in rudarjev na prizorišče zločina v rov sv. Barbare v rudniku Huda jama pri Laškem. Prizori mumificiranih trupel iz jame so pretresli slovensko in evropsko javnost. Od začetka del so našli skoraj 800 posmrtnih ostankov, če pa je 48 metrov globok jašek poln posmrtnih ostankov do dna, je v njem lahko še več kot dva tisoč trupel.
Pred petimi leti so raziskovalci vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč s kriminalisti po dolgi birokratski poti vstopili v rov sv. Barbare v Hudi jami. Delavci rudnika Trbovlje-Hrastnik so prebili pregrado v rovu svete Barbare in odkrili posmrtne ostanke. Do zdaj so izkopali 800 okostij in jih forenzično pregledali, zdaj ležijo v enem delu rudnika. Iz jaška je treba iznesti še preostale žrtve, ki jih je verjetno več kot 2000.
Zgodovinar Jože Dežman, predsednik komisije vlade za reševanje vprašanj prikritih grobišč, opozarja, da je ob pokopu žrtev nujno treba ohraniti tudi spomin nanje, zato se zavzema, da rov postane muzej. Komisija si torej prizadeva, da bi vlada odobrila izkop vseh posmrtnih ostankov, da bi zanje uredili pokopališče izven rova in da bi rov sv. Barbare razglasili za kulturni spomenik ter v njem uredili muzej, dostopen za obiskovalce. »Vendar pa se še del varuhov nepremične dediščine na vse kriplje, tudi z neresnicami, brani tega, da bi razglasili rov sv. Barbare za kulturni spomenik. Trenutno lahko upamo le, da bo razpis za dela po odločbi rudarske inšpekcije - predvsem sanacija prvega jaška, zasutje drugega jaška - v tretjem poskusu le uspel in da se nam ne bo treba vsak trenutek bati, da se bo provizorično leseno oporje v prvem jašku rova sv. Barbare zrušilo in bodo žrtve ponovno zasute. To bi bilo za državo Slovenijo posebej sramotno,« v sporočilu za javnost ob obletnici navaja Dežman.
Komisija pozdravlja vsako civilno družbeno pobudo, ki bi lahko prispevala k urejanju, označevanju in spoštovanju neurejenih prikritih grobišč. Tako tudi priporočilo Slovenske škofovske konference župnijam, naj označijo neurejena morišča in grobišča. Komisija sicer predlaga, da se pobudi Slovenske škofovske konference pridruži tudi Skupnost slovenskih občin, saj je skrb za ureditev pokopališč in tudi grobišč občinska pristojnost. Ob 5. obletnici začetkov raziskav rova bo predstavljen tudi nov projekt Resnica in sočutje, ki bo v letu 2015 - 70 let po koncu 2. SV v Slovenijo prinesel vrsto različnih dogodkov. »Ambicioznost je grajena na eni zdravi pameti, ki jo pri nas včasih pogrešam. Se pravi spuščanje na realna tla zgodovinske resnice, na drugi strani pa sočutje kot tisto temeljno izhodišče, da lahko drug drugemu podamo roko in se začnemo bolj normalno in spodobno drug z drugim pogovarjati o zadevah, ki včasih niso prijetne, a kljub vsemu na nekem temeljnem izhodišču da smo skupnost, ki je zmagovita in ki more s to odgovornostjo do države in do sebe in do svojih otrok graditi naprej,« … je za naš radio povedal Dežman. Več boste slišali v torkovi oddaji Moja zgodba ob 18. uri.
