Pregled domačih dogodkov od 14. do 21. februarja 2014

Slovenija | 22.02.2014, 15:55

Polovica slovenskih šolarjev, ki je pretekli konec tedna uživala zimske počitnice, je lahko brezskrbno navijala za naše športnike na zimskih olimpijskih igrah v Sočiju. Ti so v letovišču ob Črnem morju pisali nove velike zgodbe. Veselje ob osvojenih medaljah so doma kalile posledice vremenskih nevšečnosti. Po žledolomu, ki je prizadel precejšen del države, se je morala Notranjska soočiti še s hudimi poplavami. S poslanci so se medtem soočili kandidati za nove ministre - zaslišanja pred matičnimi delovnimi telesi državnega zbora so uspešno prestali. V Murski Soboti so slovesno sklenili škofijski postopek za beatifikacijo Božjega služabnika Danijela Halasa, sodelavci Radia Ognjišče pa smo znova skušali pokazati, kako dobro delo dobro dene.

NARAVNE NEVŠEČNOSTI

Narava je, kot že omenjeno, v Sloveniji tudi v tednu, ki je za nami, kazala svojo moč. Planinsko polje, območje Cerkniškega jezera in Loška dolina se spopadajo s stoletnimi poplavami, zalite so številne hiše in objekti. Kaj se dogaja pod gladino Planinskega polja, ki se še kar dviguje, strokovnjaki ugotavljajo tudi z vodnimi kamerami. Medtem na terenu ostajajo vse razpoložljive sile - od gasilcev do Slovenske vojske. Dež, ki ga v zadnjih dneh ni bilo malo, je po državi sprožil tudi nekaj plazov.

Vlada je medtem na redni seji sprejela interventni zakon in niz ostalih ukrepov, ki bodo omogočili odpravo posledic ledene ujme. Uradna ocena škode bo znana v mesecu in pol, za zdaj se številke gibljejo med 300 in 500 milijoni evrov. Od tega 129 milijonov evrov dosega škoda na infrastrukturi. "Na javni železniški infrastrukturi imamo za zdaj škodo ocenjeno na 41,7 milijona evrov. Na državni cestni infrastrukturi govorimo o slabih 9 milijonih evrov škode. Na energetski infrastrukturi imamo ocenjeno škodo 12 milijonov evrov na področju Elesa kot prenosnega sistema in 61,7 milijona evrov na distribucijah," je povedal minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel. Žled in sneg sta prizadela tudi dobrega pol milijona hektarjev gozdov in tako tam povzročila za 194 milijonov evrov škode. "Ocenjujemo, da bo treba posekati sedem milijonov kubičnih metrov lesa. To drevje, bodisi prevrnjeno bodisi polomljeno, ni sposobno preživeti poškodb, ki sta jih prizadejala sneg in žled. 660 hektarjev gozda bo treba posekati popolnoma in tam na novo zasaditi drevje," je opozoril prvi mož Zavoda za gozdove Slovenije Damjan Oražem. Država je iz proračunske rezerve za sanacijo že zagotovila 13 milijonov evrov. "Sklad za naravne nesreče, ki je bil delno oblikovan letos, delno se prenaša iz preteklih let, smo tako razpolovili," je pojasnil minister za finance Uroš Čufer in dodal, da Slovenija iz solidarnostnega sklada Evropske unije lahko pričakuje še od 15 do 20 milijonov evrov. "Številka je še ocena, delamo ne tem, da čim prej izpeljemo postopek. Kar bo treba porabiti več, kar bo še morala financirati država iz proračuna, bomo delali s prerazporeditvami postavk. O tem bomo odločali sproti in ustrezno dajali prioritete." Država se o ugodnih posojilih za sanacijo škode po naravni katastrofi med drugim pogaja z Evropsko investicijsko banko. "Jasno želimo pokazati, da smo pripravljeni pospešiti sodelovanje s slovenskimi bankami, ki že poteka, in se z vlado pogovarjati tudi o dodatnih posojilih. Očitno je, sploh v težkih gospodarskih razmerah, da je treba odločno in hitro sanirati škodo na daljnovodih in drugod na energetski infrastrukturi. Pripravljeni smo sodelovati pri tem," je zagotovil predsednik Evropske investicijske banke Werner Hoyer. Po neuradnih podatkih naj bi šlo za od 100 do 200 milijonov evrov posojil, Evropska investicijska banka jih je pripravljena zagotoviti takoj. Hoyer pričakuje, da bo Slovenija ponudbo sprejela.

POLITIKA

Potem ko je Tina Komel s težkim srcem sprejela dejstvo, da mora zaradi strankarskega usklajevanja znotraj koalicije oditi s položaja ministrice za Slovence v zamejstvu in po svetu ter tako olajšati postopke pri menjavi resorjev, se je z njenim odstopom seznanil državni zbor. Komelova je poslance ob tej priložnosti tudi nagovorila. "Povedala sem jim, da je velika politika en velik cirkus. V politiki je vse odvisno od akterjev. Upam, da bo kdaj prišlo do sprememb." Komelova se je vrnila v poslanske klopi, njen naslednik na čelu urada za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc se je medtem že predstavil članom pristojne parlamentarne komisije. Kljub nekaterim pomislekom na opozicijski strani so njegovo predstavitev ocenili kot primerno. "Aktivnosti bom začrtal v dveh smereh. Poleg ključne naloge Slovencev v zamejstvu in po svetu, to je varovati identiteto, jezik in kulturno dediščino, se bom trudil, da bi miselnost stare generacije prešla na mlade generacije, ki zahteva novo vsebino in oblike sodelovanja. Ob tem ne bom zanemaril gospodarskega sodelovanja na območjih, kjer so Slovenci lahko največji promotorji naše države ter lahko v kriznih časih pomagajo s svojimi idejami in projekti," je Žmavc opredelil nekatere prednostne naloge. Zaslišanji pred pristojnimi parlamentarnimi odbori sta uspešno prestala tudi kandidata za ministra za zdravje ter gospodarski razvoj in tehnologijo, Alenka Trop Skaza in Metod Dragonja. Trop Skaza je poudarila, da je treba storiti vse, da bolniki ne bodo čutili težav v zdravstvenem sistemu. Večkrat je tudi ostro obsodila korupcijo. "Zavračam kakršne koli koruptivne namene. Če jih bom zaznala, bom ukrepala skladno s pristojnostmi in pravnimi potmi, ki so na voljo v naši državi." Dragonja želi precej pozornosti nameniti vprašanju finančnega in poslovnega prestrukturiranja podjetij, ki ga vidi kot ključnega za izboljšanje financiranja podjetij. V tej luči si bo med drugim prizadeval za vzpostavitev posebnega sklada. "Moj cilj bi bil, da bi se sklad podrejenega kapitala oblikoval v višini približno 500 milijonov evrov. To vidim kot velik izziv ter element večje aktivnosti bank in večje finančne stabilnosti podjetniškega sektorja." Državni zbor bo o imenovanju novih ministrov odločal na ponedeljkovi izredni seji.

Pred poslanci se bo moral znova zagovarjati minister za notranje zadeve in javno upravo Gregor Virant. Že drugo interpelacijo proti njemu je tokrat vložila skupina poslancev s prvopodpisanim Ivanom Vogrinom. Očitki naj bi bili klientelizem ter situacijska morala pri imenovanju in razreševanju načelnikov upravnih enot. Virant je prepričan, da interpelacija ne zasluži pozornosti. Tudi stranke vladne koalicije pravijo, da ni smiselna.

Premierki Alenki Bratušek in njeni ekipi grozi še ustavna obtožba. Če vlada do torka ne bo oblikovala zakona o izvedbi fiskalnega pravila in ga poslala v parlament, bo ustavno obtožbo proti Bratuškovi in ministrom vložila poslanska skupina SDS. Državni zbor je fiskalno pravilo v ustavo vnesel lanskega maja, vlada bi morala zakon, ki naj bi opredelil podrobnosti izvajanja tega pravila in načina uravnoteženja javnih finance, predlagati v pol leta, a tega še ni storila. "Smo v neustavnem položaju. Posledica tega so tudi odločitve, ki se sprejemajo v teh časih. Ne samo, da proračun za leto 2015 ni bil pripravljen skladno s fiskalnim pravilom, ki torej že velja, posledica tega so tudi nenadzorovana in nebrzdana zadolževanja, ki se dogajajo po sprejemu in zapisu fiskalnega pravila v ustavo. Vlada Alenke Bratušek se je v manj kot enem letu zadolžila za več kot vlada Boruta Pahorja v treh letih," je bil jasen vodja poslancev največje opozicijske stranke Jože Tanko. Z ministrstva za finance so nato sporočili, da so nedavno opravili še nekaj dodatnih strokovnih razprav ter da bodo s prejetimi pripombami dopolnili osnutek in ga v kratkem poslali v nadaljnjo obravnavo. "Predlog zakona je pripravljen, mislim, da bo več aktivnosti v prihodnjem tednu, tudi z opozicijo," je po seji vlade napovedal minister Čufer. Premierka naj bi o zakonu s prvaki parlamentarnih strank razpravljala na četrtkovem sestanku.

Medtem še ni znano, kaj bodo prinesli pogovori strank N.Si in SLS o skupnem nastopu na majskih volitvah v Evropski parlament. Svet N.Si je sicer za nosilca kandidatne liste že podprl Lojzeta Peterleta. Zamisel, da se stranki povežeta v tem projektu, podpira starosta slovenske politike Ivan Oman. "Vedno sem želel, da bi bili skupaj, in če so se odločili za skupni nastop, je toliko bolje. To sta vendarle dve stranki z enako usmeritvijo. Če skupaj nastopita, potem je precejšnja verjetnost, da bosta dosegli kakšen mandat, morda celo kakšnega več. To je koristno za vse, tudi za slovensko politiko. Ti dve stranki se na primer obe sklicujeta na Janeza Evangelista Kreka, in to že nekaj pomeni. Zato jim želim uspeha." Oman je prepričan, da bi sodelovanje N.Si in SLS, strank s krščanskimi vrednotami, pomenilo novo upanje za Slovenijo.

CERKEV MED NAMI

Na uspešen konec postopka za beatifikacijo Danijela Halasa pred Kongregacijo za zadeve svetnikov v Vatikanu in papeževo potrditev mučeništva tega Božjega služabnika, ki je umrl nasilne smrti sredi vihre druge svetovne vojne, upajo verniki škofije v Murski Soboti. Pred več kot desetletjem so začeli zbirati gradivo in urejati dokumentacijo, ki ga je v sredo blagoslovil in zapečatil ter tako pripravil za pot v Vatikan tamkajšnji ordinarij Peter Štumpf. Slovesnost ob sklepu škofijskega postopka za beatifikacijo se je v murskosoboški stolni cerkvi začela z molitveno uro in nadaljevala s sveto mašo, ki jo je daroval škof Šumpf. Z njim so somaševali škof Jožef Smej in približno 40 duhovnikov. Škof Štumpf je v nagovoru po evangeliju zbrane povabil naj po zgledu božjega služabnika Halasa izpolnjujejo poslanstvo, ki ga je živel. "Vsak od nas živi v okolju, v katerem lahko ustvarja zmedo, razdor, nemir, lahko pa, in k temu je vsak kristjan poklican, z veliko zavzetostjo dela za sožitje, za mir, za spravo. Božji služabnik nam je v tem dragocen vzor." Kot je še dodal murskosoboški ordinarij, nas prav tako vabi k služenju - vsakega na svoj način. "Starši, predvsem v družini, služite otrokom, da jim dajete to, kar jim je v resnično dobro. V službi svoje delo opravljajmo odgovorno. V javnosti glejmo na skupno dobro, na dobro kraja, domovine." Škof Štumpf je povabil tudi k molitvi, da bi v Halasu čim prej imeli priprošnjika pri Bogu. "Še naprej moramo moliti in prositi, da bo pred vesoljno Cerkvijo priznan kot mučenec, kot blaženi," je poudaril tudi Lojze Kozar mlajši. S tem namenom bodo v najmanjši slovenski škofiji s še večjo zavzetostjo med drugim nadaljevali s Halasovimi shodi. Eden je bil že včeraj v Veliki Polani.

DRUŽBA

Skoraj 82.000 učencev in nekaj več kot 38.500 dijakov z zahoda države so bili v preteklem tednu brez šolskih obveznosti. Imeli so namreč zimske počitnice, ki so jih nekateri preživeli na belih strminah, marsikdo se je udeležil dejavnosti, ki so jih pripravile različne mladinske organizacije. S ponedeljkom se bodo za teden dni na počitnice odpravili šolarji z vzhoda države.

Predvsem za prihodnje dijake in študente bodo tedni, ki sledijo, zelo pomembni. Odločiti se bodo morali, kako bodo nadaljevali pot. Da bi jim bilo pri tem nekoliko lažje, so srednje šole in fakultete tudi letos na široko odprle vrata. Na informativnih dnevih prejšnji konec tedna so bile med srednjimi šolami dobro obiskane katoliške gimnazije. Na fakultetah je bilo veliko zanimanja za družboslovne in humanistične smeri. V prvih letnikih srednjih šol je za prihodnje dijake na voljo dobrih 23 tisoč, v prvih letnikih fakultet za prihodnje študente nekaj manj kot 21 tisoč mest.

Med ljudi smo znova odpravili sodelavci Radia Ognjišče. Ob naši dvajseti obletnici vsak 20. dan v mesecu pripravljamo akcijo Dobro delo dobro dene. Glavna misel druge je bila opozoriti na pomen dela za skupnost. Z zgodbami, ki ste jim poslušalci lahko prisluhnili v programu, smo odstirali dva pogleda. Skušali smo se vživeti v kožo tistih, ki svoje roke, znanje in sposobnosti nesebično ponujajo v pomoč ljudem v stiski, ter pokazati, kaj pomeni hiter odziv za tiste, ki so se znašli v težkem položaju. Del ekipe na terenu je med drugim pomagal pri prekrivanju strehe in tlakovanju poti v Truškah, kjer stoji hiša, v kateri se zdravijo zasvojeni z alkoholom. V Mercatorjevem centru v Kopru smo medtem s pomočjo dobrih ljudi do vrha napolnili več nakupovalnih vozičkov hrane in ostalih potrebščin, za osem socialno ogroženih družin. "Vsekakor sem zelo prijetno presenečena. Ugotavljam, da ljudje začutijo stisko. Prav gotovo so mnogi, ki so darovali, v težavah in so se težko odrekli nekemu svojemu nakupu, a so darovali. Polni vozički me navdajajo z optimizmom in veseljem," je povedala Pavla Brec iz Istrske Karitas in se zahvalila vsem, ki so se odzvali. Dan smo sklenili v Marezigah. Gostje okrogle mize S povezovanjem lahko spodbudimo razvoj podeželja so opozorili pomen dela za skupnost in povezovanja ter še posebej na mesto mladih v tem procesu. Naslednja akcija Dobro delo dobro dene bo 20. marca na Ptuju.

ŠPORT

Slovenski športniki so v Sočiju napisali pravo olimpijsko pravljico. Nekateri so se že vrnili domov. Skupaj s seboj prinašajo kar 8 medalj. Za dve zlati je poskrbela alpska smučarka Tina Maze, po smuku, kjer si je sicer delila prvo mesto, je bila najboljša še v veleslalomu. Smučarski skakalec Peter Prevc, ki se je najprej veselil srebra na mali skakalnici, je nato osvojil še bron na veliki. V domovino se je vrnil v noči iz srede na četrtek skupaj z bronastima smučarsko tekačico Vesno Fabjan in biatlonko Tejo Gregorin ter še nekaterimi ostalimi slovenskimi olimpijci, med drugim hokejisti, ki so se v Sočiju uvrstili v četrtfinale. Kljub porazu na tekmi s Švedi, svetovni prvaki so jih ugnali s 5:0, so olimpijske igre zapustili ponosno in z dvignjenimi glavami, saj so s svojimi nastopi navdušili hokejski in športni svet. Med drugim so s 3:1 premagali Slovaško, s 4:0 pa so iz nadaljnjih bojev izločili Avstrijce. Zasluge za sedmo in osmo medaljo naših športnikov na tokratnih olimpijskih igrah gredo deskarju Žanu Koširju. Po bronu v paralelnem veleslalomu si je priboril še srebro v paralelnem slalomu. Z dobitniki medalj in tudi ostalimi športniki, ki so dosegli vrhunske rezultate, se veseli vsa Slovenija. Olimpijska vročica se bo verjetno nadaljevala, ko bodo vsi doma.