44. katehetski simpozij
Katehetski simpozij v krajši obliki tudi v Kančevcih
Slovenija
Potem ko sta 44. katehetski simpozij v preteklih dveh tednih gostila najprej Mirenski grad in nato še Celje, so ga v skrajšani obliki pripravili tudi v Kančevcih. Sveto mašo pred začetkom predavanj in pogovorov je daroval murskosoboški škof Peter Štumpf. Tokratni katehetski simpozij nosi naslov Pojdi in popravi, v tej luči je škof Štumpf v pridigi spregovoril o krizi vere.
Murskosoboški ordinarij je spomnil, da že apostol Jakob iz krize vere ni delal panike, ampak je v njej videl priložnost za stanovitnost. Prav tako je omenil Frančiška Asiškega, ki mu je Bog naročil, naj popravi njegovo Cerkev. "Frančišek pri obnovi Cerkve ni popravljal dogem, ni kritiziral hierarhije, ni posegal v cerkveno disciplino. Vedel je, da je v Cerkvi mnogo stvari slabih. Krizo Cerkve je spoznal kot klic Svetega Duha. Zato se je vrnil k izviru Cerkve, to je k evangeliju." Kot je dodal škof Štumpf, je Frančišek s korenitim življenjem po evangeliju prenovil sebe in tako razplamtel ljubezen, ki jo je prejemal od Jezusa. Da se asiška reforma ni končala v srednjem veku, ampak se nadaljuje, nas po besedah škofa Štumpfa opozarja zdajšnji papež. "Vedno je preizkušnja vere še prej preizkušnja ljubezni. Kdor ne ljubi, ne more verovati, ne zmore ostati stanoviten. Lahko sicer hodi k maši, opravlja službe v Cerkvi, toda vera brez ljubezni je samo poizkus dopolnitve razuma, ki je omejen dojemanju Boga. Takšna vera ne more opravičiti del, če niso iz ljubezni. Delovanje vere brez ljubezni je samo posel, služba in nič več," je še dodal murskosoboški ordinarij.
Duhovnike, katehistinje in katehiste, zbrane na simpoziju, je škof Štumpf spomnil, da so med drugim poklicani, naj otrokom in mladim govorijo o Božji modrosti. "Ko otrokom pomagate verovati, jim pomagajte tudi ljubiti. Pri vzgoji otrok naše vere ne smemo zreducirati le na nedeljska in praznična bogoslužja ter ostale ustaljene verske prakse." Kot je poudaril, je vzgoja za vero tudi vzgoja za življenje. "Pri tem nikakor ne smemo dopustiti, da bi starši in otroci verouk pojmovali kot krožek ali prostočasno dejavnost. Verouk ni manj pomemben od šole. Verouk je šola, kjer s katehetovim glasom o sebi govori Jezus, kjer s katehetovo ljubeznijo vabi v Božji objem Jezus." Škof Štumpf meni, da gre tudi za veliko odgovornost, saj mnogi starši doma ne zmorejo verske vzgoje. "Zato verouk ne more biti postranska dejavnost Cerkve, ampak je ena najpomembnejših dejavnosti v Cerkvi."
Da je delo katehetov danes težko in nehvaležno, a vseeno lepo, po besedah murskosoboškega ordinarija priznava tudi sveti oče. "Papež Frančišek pravi, da je treba biti katehet in ne delati, kot da bi bili kateheti. Biti katehet pa pomeni pričevati s svojo vero. O Jezusu ne morem samo govoriti, Jezusa moram tudi pričevati."
Če katehet odpove, tako opozarja škof Štumpf, je Božja vez med njim in otroki pretrgana. "To se lahko zgodi vsakomur. Niso samo živci tisti, ki včasih odpovejo. Povsem mogoče je, da tudi katehetova vera zapade v krizo, če je širša cerkvena skupnost v krizi. In to je treba popraviti." Pri tem ima po njegovem odločilno vlogo branje in premišljevanje Božje besede.
Kot je še dodal škof Štumpf, je samo na Jezusa naravnan katehet sodobni katehet, saj se zaveda, da kljub strokovnim veščinam, ki jih je osvojil, brez Jezusa ne more storiti ničesar pametnega in koristnega. "Najprej srce in vera, šele nato stroka."
V Kančevcih bodo katehetski simpozij sklenili v sredo. Od 10. do 12. marca bo še pri Svetem Duhu pri Škofji Loki.
