Začetek zbiranja podpisov za referendum o arhivski noveli

Slovenija | 13.02.2014, 17:45

Danes se je začelo zbiranje podpisov za referendum o noveli zakona o arhivih. Poslanka SDS Eva Irgl je prepričana, da se bo pod pobudo podpisalo 40 tisoč ljudi, po njenih besedah je cilj priti do zgodovinske resnice. Medtem je minister za kulturo Uroš Grilc poudaril, da arhivska novela sploh ne zapira arhivov, pač pa jih odpira.

O arhivski noveli pobudniki referenduma ves čas poudarjajo, da je sporna, ker zapira arhive. Irglova je tako poudarila, da je njihov edini in skupni cilj priti do zgodovinske resnice ter omogočiti zgodovinarjem, raziskovalcem in publicistom, da svoje delo lahko opravljajo profesionalno in strokovno. Tudi raziskovalec Roman Leljak pravi, da je novela slaba in bi mu oteževala delo. "Največji problem, ki ga vidim, je, da ščiti nosilce javnih funkcij iz nekdanjega sistema in jih izenačuje z žrtvami. Izenačuje zločince in žrtve. Ne vem, zakaj bi ščitili neko službo, za katero že zdaj obstaja dovolj dokazov, da je izvajala ugrabitve in teroristične dejavnosti v tujini. Takšne organizacije ni treba ščititi, prav tako ne posameznikov v njej. Kar se tiče žrtev, ki jih navajamo … Mislim, da je dovolj, da raziskovalci oziroma ljudje, ki se s tem ukvarjamo, vemo, da moramo imeti do občutljivih podatkov žrtev te službe pietetni, poslovni, medijski odnos," je povedal za naš radio.

"V vseh postkomunističnih državah v Evropski uniji, razen v Sloveniji, razlikujejo med storilci in žrtvami. Tisti, ki so delali za prejšnjo oblast, ne morejo biti zaščiteni v enaki meri, kot žrtve. Gre za to, da se končno razčisti zgodovino in se tudi žrtvam vrne njihovo dobro ime," pa je novinarjem danes pojasnila zgodovinarka Tamara Griesser Pečar.

Novelo je ob obravnavi v državnem zboru N.Si podprla. Predsednica stranke Ljudmila Novak je za TV Slovenija poudarila, da bi se znova tako odločila. Prav tako je prepričana, da je bila novela izrabljena v politične namene. "To, kar se zakonu zdaj očita, sta dva člena, ki govorita o občutljivih podatkih in anonimizaciji. Tisti, ki so to zahtevali, na primer gospod Leljak, ki je zahteval, da morajo biti bolj odprti, da mora biti anonimizacija, zdaj vlagajo podpise za referendum. Gre za neko manipulacijo. Ne gre za zakon iz leta 2011, ampak za zakon iz leta 2006. Večina zakona govori o drugih stvareh. Ne glede na to, kako je glasovala neka druga stranka, ki je bila prvotno temu naklonjena, a je čez noč oziroma mogoče zelo na hitro zaradi določenih razlogov spremenila mnenje, bi Nova Slovenija glasovala tako, kot misli, da je dobro in prav. In v tem primeru mislim, da je to dobro in prav."

Tudi minister za kulturo Uroš Grilc je začetek zbiranja podpisov za referendum o arhivski noveli pospremil z besedami, da se boji, da je ta tema zelo spolitizirana. "Bojim se, da so arhivisti sami zelo natančno povedali, da je, žal, samo osredotočanje na dva člena v zakonu, ki se nanašata na gradivo, ki je nastalo pred 17. majem 1997 in se nanaša na Službo državne varnosti, je tisti izgovor in talec razvoja celotnega arhivskega področja." Če bo predlagateljem uspelo zbrati zadostno število podpisov, se bo vlada v kampanji osredotočila na stroko. Ta bo po njegovih besedah pokazala, da novela odpira slovenske arhive in jih ne zapira.