Žled, podrti daljnovodi
Potrebne spremembe zakonodaje za sanacijo škode bo preučila delovna skupina
Slovenija Andrej Šinko
Vlada bo ustanovila operativno delovno skupino, ki bo v najkrajšem možnem času ugotovila, kakšne so potrebne spremembe zakonodaje za to, da bo sanacija po ledeni ujmi potekala čim hitreje. Ocenila pa bo tudi, ali je pri prvi sanaciji šlo kaj narobe. Pristojne službe medtem še vedno odpravljajo posledice ujme, zaradi padavin pa pretijo poplave. Največjo nevarnost predstavljajo vodotoki, katerih pretočnost zmanjšuje večja količina plavja.
Na sestanku je premierka Alenka Bratušek poudarila potrebo po interventnem zakonu, govora pa je bilo tudi o zakonu o javnih naročilih. Prav tako naj bi delovna skupina ugotovila „katere so potrebne spremembe zakonodaje, da bo sanacija lahko tekla čim hitreje.“ Na sestanku je bilo odprto tudi vprašanje delovanja vojske v naravni nesreči. Ta naj bi bila po ocenah nekaterih, tudi predsednika države Boruta Pahorja, preslabo izkoriščena. Bratuškova pravi, da bi se dalo vojsko ob tako velikih nesrečah, z manjšo spremembo zakonodaje, prej angažirati. Sicer pa ocenjuje, da je 3000 vojakov na terenu delo opravilo več kot dobro. Ocenjevanje škode se je že začelo, prvi sklepi pa bi lahko bili izdani že ta teden. Vlada se v teh dneh s predstavniki Evropske investicijske banke pogovarja tudi o možnostih cenejšega kreditiranja za sanacijo škode. Premierka pa računa tudi na sredstva iz evropskega mehanizma pomoči.
Stanje elektro omrežja
Medtem se ekipe elektro podjetij po terenu še vedno trudijo zagotoviti električno energijo. Elektro Ljubljana se spopada z izpadom omrežja še pri več tisoč odjemalcih. Nekoliko v boljšem položaju pa so druga elektro podjetja, ki imajo izpadov iz omrežja manj. Elektro primorska svojim uporabnikom še namešča agregate, prav tako zagotavlja kritje stroškov za gorivo, ki je potrebno za delovanje agregatov. Ti sicer še vedno prihajajo iz tujine, 22 jih je prispevala tudi ameriška vojska iz baze v Italiji.
Nevarnost poplav
Zaradi večjih količin plavja na območju vodotokov je povečana tudi poplavna ogroženost. Po zadnjih podatkih Agencije za okolje naraščajo manjše reke na vzhodu države, reka Sava v srednjem in spodnjem toku ter Savinja v spodnjem toku. Možna so manjša razlivanja ob strugah. Narašča tudi reka Vipava, ki se je v zgornjem toku že razlila v manjšem obsegu ob strugi. V manjšem obsegu ob strugah se razlivata Poljanska Sora in Pšata. Ljubljanica in Krka pa poplavljata na območju vsakoletnih poplav. Po posameznih delih države že dežuje, kako bo naprej pa vremenski prognostik Uroš Strajnar, „Padavine se bodo popoldne nekoliko okrepile in ponoči zajele vso državo. Deževen dan pa pričakujemo tudi jutri.“
Stanje na cestah
Po zadnjih podatkih so zaradi podrtega drevja in podrtih električnih drogov še vedno zaprte številne ceste, med drugim cesta Vrhnika-Logatec, in sicer med Cesarskim Vrhom in Industrijsko cono Zapolje. Zaradi poplav pa so zaprte ceste Ig-Podpeč, Rakov Škocjan-Podskrajnik ter Unec-Planina in Planina-Laze.
