Več deset tisoč odjemalcev še vedno brez elektrike

Politika | 05.02.2014, 15:29 Petra Stopar

V preteklih dneh so delavci elektro podjetij povrnili elektriko približno 100.000 odjemalcem, več deset tisoč pa jih je še vedno brez nje. Na območju Elektra Ljubljana je motena oskrba pri približno 24.000 odjemalcih, na Primorskem pa več kot 10.000. Na območju Maribora je brez elektrike še približno 7000 odjemalcev, na celjskem pa skoraj 4000. Nekaj sto odjemalcev pa ne uspe oskrbovati Elektro Gorenjska.

Elektro podjetja se, potem ko so dvema tretjinama odjemalcev od približno 150 tisoč v preteklih dneh uspešno povrnila električno energijo, danes soočajo z dodatnimi okvarami na omrežju, saj jim padajoče vejevje znova povzroča težave. Da je vzpostavitev normalne oskrbe z elektriko trenutno največji problem, pa poudarja tudi predsednica vlade Alenka Bratušek, ki si je na terenu ogledala nastalo škodo.

Žled poškodoval skoraj polovico gozda

Andrej Breznikar z Zavoda za gozdove pojasnjuje, da je na manjšem območju gozd uničen skoraj v celoti: »V večjem delu so poškodovane posamezne krošnje, posamezna drevesa. Nekatera so izruvana. Listavci so bolj poškodovani kot iglavci. Na večjem delu se bo dalo z enim selektivnim redčenjem, selektivnim podiranjem dreves, nekako vzpostaviti strukturo, zaradi katere bo lahko gozd naprej funkcioniral in pa tudi pridobival na lesni masi.«

Sogovornik oddaja, da naravna nesreča pomeni zelo veliko motnjo v razvoju gozda. »Prizadete so predvsem mlajše razvojne faze. Določene dele bo potrebno ponovno obnoviti. Upamo, da bo večina možna z naravno obnovo, drugje pa bomo poskušali z umetno obnovo,« pojasnjuje Breznikar.

Na Zavodu za gozdove bodo takoj, ko bodo imeli oceno stanja, pripravili navodila za sanacijo. Ob tem Breznikar še pravi, da bodo prizadeti gozdovi sedaj tudi bolj izpostavljeni prihodnjim ujmam. Posebna nevarnost pa preži tudi na iglavce, ki jih lahko spomladi napadejo podlubniki, predvsem smrekov lubadar. »Zaradi velike ponudbe poškodovanega drevja v gozdovih se lahko ti podlubniki razmnožijo do te mere, da bodo napadli tudi ostali, trenutno še zdravi gozd.«

Breznikar poziva k posebni previdnosti, ko se bodo lastniki zasebnih gozdov lotili sanacije. Ob tem pa opozarja, da naj tisti, ki niso vešči dela v gozdovih, to prepustijo strokovnjakom.