Žledolom poškodoval skoraj polovico vseh gozdov v Sloveniji

Slovenija | 03.02.2014, 12:20

Žledolom je doslej poškodoval že okrog 500.000 hektarjev gozdov, kar je okrog 42 odstotkov celotne površine gozda. Poškodovanega drevja je 3,5 milijona kubičnih metrov, kar je skoraj celoletna količina posekanega lesa v Sloveniji, so sporočili z Zavoda za gozdove Slovenije. Poškodovanih je več kot polovica gozdnih cest.

Končna ocena količine poškodovanega drevja bo znana, ko bodo terenske razmere omogočale pregled poškodovanih gozdov. Žled je lomil tako listavce kot tudi iglavce in sicer posamezne veje, cele krošnje, pri smreki tudi vrhove. Lomilo pa je cela drevesa in jih prevračalo tudi s koreninami. Ponekod so obremenitve drevja večje, ker se je žled začel nabirati na sneg, ki je ostal na krošnjah. Na teh območjih je poškodb več, lomijo se tudi vrhovi smrek.

Pri podiranju se je dogajal tudi domino efekt pri vseh drevesnih vrstah, huje so poškodovane mlajše razvojne faze, predvsem drogovnjaki. Na objekte in infrastrukturo so se podirala predvsem robna drevesa z močno enostransko razvitimi krošnjami. Zaradi polomljenega drevja je neprevoznih najmanj 6330 kilometrov gozdnih cest, kar predstavlja 53 odstotkov vseh gozdnih cest v Sloveniji.

V žledolomu in snegolomu poškodovano drevje iglavcev bo treba posekati in odpeljati iz gozda najkasneje do konca aprila zaradi nevarnosti namnožitve podlubnikov. Sanacija poškodovanega drevja listavcev pa bo lahko potekala dlje časa.

Najhuje je na območju občine Pivka in v delu občine Postojna ter na Cerkljansko-Idrijskem območju in na območju občin Loški potok, Logatec in Vrhnika, kjer je ledeni oklep debel tudi več kot pet centimetrov. Tu je začelo žlediti že s četrtka na petek, v drugih krajih večinoma s sobote na nedeljo, zato je tam ledeni oklep tanjši.

Žledolom se je in se še vedno pojavlja v gozdovih po večjem delu Slovenije. V osrednji Sloveniji žledi v višinskem pasu od 300 do 750 metrov nad morjem, v severnem pasu Slovenije tudi do 1100 metrov. Na Primorskem se meja žledenja začne pri 500 metri nad morjem.

Vremenska napoved ni obetavna. V torek in sredo se bodo snežne padavine nadaljevale in možen bo snegolom v kombinaciji z žledolomom velikih razsežnosti. Zadnji zelo obsežen žledolom v kombinaciji s snegolomom smo imeli pozimi 1996/97, ko je bilo največ poškodb v Polhograjskem hribovju.

V zavodu prebivalce opozarjajo, naj ne hodijo v gozdove zaradi nevarnosti padajočih vej in drevja, saj je tako stanje smrtno nevarno. Ko bo primerno, naj se odstranjevanja polomljenega drevja lotevajo le izkušeni sekači. Polomljeno drevje je pod velikimi nateznimi napetostmi, zato prihaja pri nepravilnem delu z motorno žago do usodnih poškodb pri sečnji.

Na tleh okoli 500 ton železja in kablov, brez elektrike četrtina odjemalcev

Po trenutnih podatkih je na tleh okoli 500 ton železja, kablov in daljnovodov, je javnosti na novinarski konferenci po srečanju z vsemi pristojnimi povedal minister za obrambo Roman Jakič. Brez elektrine energije je kar 25 odstotkov odjemalcev, odprava nastale škode pa bo trajala nekaj mesecev.

Na ministrstvu za obrambo so se zjutraj na sestanku zbrali predstavniki elektrogospodarstva, civilne zaščite, gasilcev in vojske.

Po ministrovih besedah nas je prizadela naravna katastrofa večjih razsežnosti, udeleženci sestanka pa so ljudi in lokalne skupnosti pozvali, naj se oglasijo, če potrebujejo pomoč, in povedo, kaj potrebujejo. Prebivalci naj to sporočijo na številko 112. Prav tako naj se ljudje sami ne lotevajo odprave škode, saj je to lahko smrtno nevarno. Izogibajo naj se tudi mest, kjer ležijo potrgani vodniki. Še vedno velja, naj ljudje ne hodijo pod drevje, ker je to še vedno preobremenjeno z žledom.

Prva prioriteta je, tako minister, zagotavljanje električne energije tistim, ki so najdlje brez nje, nekateri so namreč brez elektrike že od petka. Druga prioriteta pa je oskrba z vodo, je poudaril Jakič.

Po zadnjih podatkih je na območju Elektra Ljubljana brez električne energije 70.000 odjemalcev, je še povedal Jakič. Na Celjskem je brez elektrike okoli 30.000 prebivalcev, na Gorenjskem elektrike nima 3800 odjemalcev, na področju Elektra Primorske pa 12.682 odjemalcev.

Samo na Primorskem je na tleh 100 kilometrov vodnikov, Elektro Primorska pa v celem letu sanira okoli 50 padlih vodnikov. Zato je možno, da bodo nekateri odjemalci, sploh tisti v bolj odročnih krajih, brez elektrike kakšen teden ali 14 dni, je še pojasnil Jakič.

Dogaja se tudi, da tisto, kar elektro delavci uspejo sanirati, ponovno zruši. V Postojni se je v teh dneh to zgodilo dvakrat, danes pa distribucijsko omrežje sanirajo že tretjič. Predvidevajo, da bo Postojna v omrežje priključena do konca dneva, je pojasnil predsednik uprave Elektra Primorska Uroš Blažica.

Minister se je ob tej priložnosti zahvalil vsem delavcem v elektrogospodarstvu, ki po njegovih besedah delajo dan in noč. Doslej še niso zabeležili nobene poškodbe med delavci, ki kakor koli sodelujejo pri pomoči in odpravi škode. Vsi pristojni upajo, da bo tako tudi ostalo.

Ob četrti uri zjutraj je prišel prvi agregat iz tujine; prvi od treh, ki jih je ponudila Nemčija. Tega so že odpeljali na Postojnsko, pričakujejo pa še tistih 27, ki jih bodo poslali iz Avstrije. Eden pa bo prišel s Češke. Razporedili jih bodo po celi državi glede na potrebe.

Z uprave za zaščito in reševanje so naknadno sporočili, da so avstrijski agregati že prispeli v Slovenijo. Pomoč manjših agregatov je ponudila tudi Hrvaška, iz Italije in Madžarske pa so sporočili, da zaradi težkih razmer doma pomoči ne morejo zagotoviti.