Mladi v studiu
Jamstvo za mlade
Slovenija Tone Gorjup
Na začetku minulega tedna smo slišali, da je v Sloveniji trenutno več kot 35 tisoč mladih brez dela. Vlada želi ta problem reševati s programom Jamstvo za mlade, ki ga je sprejela v četrtek, zanj pa bo dobila tudi evropska sredstva. Medtem gospodarstveniki opozarjajo, da tovrstni programi nimajo učinka, če ni delovnih mest. Na tem področju pa vlada, ki je že več mesecev tudi brez gospodarskega ministra, ne stori potrebnih korakov.
Jamstvo za mlade je evropski program s pomočjo katerega naj bi mlajšim od 25 let v štirih mesecih po tem, ko postanejo brezposelni ali končajo formalno izobraževanje, zagotovili kakovostno zaposlitev, nadaljnje izobraževanje, vajeništvo ali pripravništo. Vanj je vključenih dvajset članic povezave, ki so upravičene do skupnih evropskih sredstev. Med njimi je tudi Slovenija, ki pa je mejo za izvajanje programa postavila na starost do 29 let. Načrt za izvedbo jamstva za mlade bi moral biti v Bruslju do konca lanskega leta, a slovenska vlada je to storila z mesečno zamudo, kar pa še vedno omogočanje črpanje iz naslova skupnih sredstev. Vlada se je pred sprejetjem progama med drugim sestala s predstavniki mladinskih organizacij. Dogovorili so se, da bo program pomenil osnovo za nadaljnje delo na področju zaposlovanja mladih. Po besedah predsednice Mladinskega sveta Teje Jarc „je pomembno, da vlada program predstavi Bruslju, da ga tam potrdijo in da se zatem začne izvajati“. Glede slednjega so se po besedah Teje Jarc dogovorili za sodelovanje različnih ministrskih resorjev. Potreben je tudi celosten pristop k zaposlovanju mladih. Tega zaenkrat ni, je pa po besedah Teje Jarc prišlo do premikov. Vlada je obljubila, da bo začela pripravljati tudi strateške dokumente s področja mladine in kot prvi naj bi bil na vrsti dokument s področja zaposlovanja mladih.
Cilji programa Jamstvo za mlade so izboljšati prehod iz izobraževanja v zaposlitev, hitrejša pomoč mladim brezposelnim in znižanje same brezposelnosti. Program, sestavljen iz 36 ukrepov, bo potekal v štirih stopnjah. Gre za preventivne ukrepe, pomoč takoj po nastanku brezposelnosti, po treh in po štirih mesecih. Sredstva so namenjena tudi podjetjem, ki bodo zaposlovala. Franci Pliberšek, iz podjetja MIK Celje, ki zaposluje mlade, je pozdravil Jamstvo za mlade in dodal: „Če bo kakšen dober ukrep v okviru programa, ga bomo izkoristili. A ne zaposlujemo zaradi ukrepov, temveč ko potrebujemo nove sodelavce.“ V pogovoru za Finance je še povedal, da bi morala vlada za vse programe, ki jih izvaja, vpeljati tudi nadzor, kaj se je dejansko zgodilo po končanem programu. To manjka pri večini ukrepov vseh vlad. Treba bi bilo preverjati, kaj se zgodi čez leto ali dve, pravi Pliberšek. Ocenjuje tudi, da gre približno 80 odstotkov subvencij v neprave roke in zato učinek ni tak, kot bi moral biti. Ekonomisti pa ocenjujejo, da so taki programi bolj kratkoročen ukrep, saj imajo zaposleni delo tako dolgo, dokler traja program subvencij, potem pa tudi zaposlitev ugasne. Ekonomist Sašo Polanec meni, da se brezposelnost ne bo pomembneje znižala. Zato bi bilo bolje kot brezplačno dajati denar, znižati davke in izboljšati podjetniško okolje.
