Za boj proti revščini je potrebno medresorsko povezovanje

Cerkev na Slovenskem 05. 03. 2014, 18:05 Petra Stopar

Za pomoč socialno ogroženim družinam in posameznikom niso potrebni samo hrana, obleka in denar, ampak čedalje bolj tudi psihosocialno svetovanje, so opozorili predstavniki humanitarnih organizacij v sredini oddaji Pogovor o. Z namenom, da bi pomagali čim več ljudem, se morajo povezovati ne le ministrstvo za delo in humanitarne organizacije, ampak tudi resorji med seboj, pa je poudaril direktor Direktorata za socialne zadeve.

Starman: V Sloveniji čedalje več stisk zaradi brezposelnosti in nezmožnosti plačevanja življenjskih stroškov

Največja dobrodelna organizacija v državi Rdeči križ Slovenije poleg javnih pooblastil krvodajalstva, prve pomoči in pomoči v primeru naravnih nesreč opravlja tudi socialno poslanstvo, »ki v zadnjem času predstavlja približno 70 odstotkov vseh aktivnosti,« je dejal generalni sekretar RKS Danijel Starman. Po njegovih besedah je bilo število prosilcev pred petimi leti kar 50 odstotkov manjše. Poudaril je, da v zadnjih letih niso v stiski samo brezposelni, ampak trkajo na vrata območnih združenj RKS tudi ljudje, ki niti s prejemanjem minimalne plače ne zmorejo preživljati svoje družine iz meseca v mesec. Tako, pravi, je »razdeljevanje hrane postalo vsakdanja praksa v Sloveniji«. A druge države niso izjema, situacija se poslabšuje tudi v razvitih državah, kar je zaskrbljujoče, dodaja Starman.

Ogulinova: Spričo zgodb, ki jih imamo, smo šokirani iz dneva v dan

Generalni sekretar Slovenske Karitas Imre Jerebic in sekretarka Zveze prijateljev mladine Moste-Polje Anita Ogulin sta že v začetku poudarila na apatičnost in duševno stisko ljudi v stiski. Kar je nedopustno, pa je tudi nasilje pri otrocih, »kar je odraz stiske, ki se zrcali,« in pa pojav mladih, »ki se nalivajo z alkoholom«, opozarja Jerebic. Z vsem se je strinjala tudi Ogulinova, ki pravi, da v njihovo Zvezo prihajajo mlade družine in otroci, najbolj, kar jih skrbi v prihodnosti, pa je, da duševne stiske, ki jih ljudje preživljajo ob revščini, »odvzemajo tudi funkcionalnost, tako družini kot posamezniku«. Posledično pa to vodi v medsebojna obračunavanja, bolezni in odvisnosti. Kot pravi, se na Zvezi tedensko srečujejo s poskusi samomorov, ne samo staršev, ampak tudi otrok, »kar je grozljivo«.

Revščina zarila v duševnost Slovencev

Prav tako sogovorniki opažajo, da je revščina in socialna izključenost v družbi še vedno tema, o kateri si marsikdo, tudi starši iz obubožanih družin, ne upajo govoriti. »Napaka te družbe je, da o revščini ne govorimo kot o splošnem družbenem pojavu. Mislim, da moramo naš jezik spremeniti v to, da je revščina sestavni del tega časa in da je samo prehodna zgodba. To pomeni – vsi se trudimo, tako država kot civilna družba, spremeniti to družbeno gibanje v boljše za vse tiste, ki ta trenutek ne zmorejo,« je povedala Ogulinova. Po njenem prepričanju revščina postaja tabu tema za ljudi, ki so še včeraj zmogli preživeti in ki so zaposleni. Predvsem pa se ji zdi najbolj srhljivo, da v družinah, kjer je nekdo še zaposlen, otrokom ne dovolijo, da v šoli izrazi to, da doma nimajo niti hrane. »Revščina je res zarila v duševnost Slovencev, da se je sramujejo in o njej ne govorijo na glas. Odprli smo vse vzvode, da ljudem pomagamo ne samo materialno in finančno, ampak tudi psihosocialno.«

Dominkuš: Poleg socialnih ukrepov je treba sprejemati tudi ukrepe ekonomske politike

Dominkuš je kot predstavnik Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti povedal, da je kljub vsem kritikam, država v zadnjih letih povečala obseg sredstev, ki se namenjajo za področje socialnovarstvenih ukrepov, a je zaradi želje ljudi po anonimnosti »problem te ljudi poiskati«. Spomnil je, da so v zvezi s socialno zakonodajo konec lanskega leta sprejeli več sprememb, ki zadevajo zakon o socialnovarstvenih prejemkih in zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. »Ocenjujemo, da bodo te zadeve dobro vplivale na družine in posameznike, je pa tudi res, da se nam je v zadnjih letih zelo spremenila struktura ljudi, ki so odvisni od socialnih transferjev,« je pojasnil direktor Direktorata za socialne zadeve. Kot je nadaljeval, se je namreč izjemno povečalo število upokojencev in brezposelnih. »Zadeva je kompleksna in je v veliki meri odvisna tudi od tega, da je ob tem, da skrbimo za te, ki potrebujejo pomoč, treba skrbeti tudi za to, da se bo gospodarski trend, nezaposlenost, odhajanje mladih v tujino, spremenilo.« Zato je treba imeti po njegovem mnenju pred očmi tako ukrepe socialne politike kot ukrepe ekonomske politike.

Zamisel o povezovanju resorjev in mesečni koordinaciji ter obeti evropskih sredstev

Vsi sogovorniki so se strinjali, da je treba v nadaljnje okrepiti povezovanje na vseh ravneh, tudi med resorji. »To ni samo stvar resorja, ki je pristojen za socialno varstvo, ampak tudi zdravstva, šolstva, okolja in prostora,« pri čemer je Dominkuš opozoril na energetsko odvisnost, ki se je pokazala ob nedavni ledeni ujmi in žledolomu. Ob tem je predlagal, da bi bilo dobro, »da bi imeli na ravni države neko stalno koordinacijo, kjer bi se mesečno redno dobivali po resorjih in tudi po predstavnikih različnih organizacij, analizirali situacijo, in glede nadaljnji okvir iskali najboljše možne rešitve za to, kaj pravzaprav narediti«. Zato Dominkuš ostaja optimističen, saj upa, da bo Slovenija tudi čim prej podpisala operativni program za črpanje evropskih sredstev za naslednje finančno obdobje, da bodo ravno te programe financirali skozi sredstva Evropske unije.