Slovenija, okno v svet
Slovenija | 01.02.2014, 11:00
Radio Ognjišče je v sklopu 20-letnice delovanja pripravil okroglo mizo z naslovom „Slovenija, okno v svet.“ Skupaj z gosti smo ugotavljali, ali je Slovenija dežela priložnosti za Slovence v domovini, zamejstvu in po svetu. Zanimalo nas je tudi, ali smo v Sloveniji dovolj odprti za sodelovanje z rojaki v zamejstvu in po svetu na različnih področjih. Gostje, med katerimi sta bila državni sekretar na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boris Jesih in predsednik Svetovnega slovenskega kongresa dr. Boris Pleskovič, so si bili enotni, da je še precej neizkoriščenih možnosti, a se lahko realizirajo le z medsebojnim sodelovanjem.
Dr. Jesih: Potrebujemo medsebojno sodelovanje
Državni sekretar na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boris Jesih je na začetku svojega nastopa spomnil, da so se Slovenci v preteklosti in se bodo tudi v prihodnosti odseljevali, danes predvsem zaradi dela. "Bolj nas lahko skrbi tisto, kar je posledica razmer, v katerih živimo danes, to je gospodarska kriza. Ljudje so prisiljeni, tudi tisti, ki si tega ne želijo, da odhajajo s trebuhom za kruhom," je poudaril dr. Jesih. Rešitev za manjše izseljevanje in iskanje dela zunaj meja, čeprav je dejstvo, da se temu ne moremo in se nikoli ne bomo mogli izogniti, je predvsem v tem: "Da v Sloveniji ustvarimo take pogoje za delo, zaposlitev, izobraževanje, za možnosti ustvarjanja družine, za kariero, da ljudem ne bo treba oditi na tuje." V nadaljevanju se je dr. Jesih vprašal, kakšen je danes naš odnos do tistih, ki živijo zunaj naših meja. Prepričan je, da sta tukaj mogoči razpravi o tem, da premalo in da veliko, vendar se urad in država po njegovih besedah trudita s posameznimi projekti, kot je denimo projekt "Tu smo doma", povečati tako sodelovanje z ljudmi, ki živijo zunaj, kot državljanom v domovini približati njihovo življenje. "Naloga urada je, da poleg tega, da nudi materialno pomoč, kar je nenazadnje njegova ustavna, zakonska obveznost, s svojim delom uvaja projekte, ki pomenijo dodano vrednost povezovanja, sodelovanja s Slovenci po svetu. Nekaj tovrstnih projektov je urad naredil." Dr. Jesih je v svojem referatu posebej podčrtal, da je potrebno izključiti politična in druga prepričanja, ko gre za dobro ljudi, bodisi doma ali zunaj meja. "Potrebujemo medsebojno sodelovanje, medsebojno povezovanje in potem bo veliko lažje za Slovence, ki živijo tukaj in tiste, ki živijo zunaj," je še povedal dr. Jesih.
Predsednik Svetovnega slovenskega kongresa dr. Boris Pleskovič je uvodoma poudaril, da bi morali mediji nameniti več pozornosti Slovencem, ki živijo zunaj naših meja, ne da so ti pri dnevnem poročanju izvzeti. Opozoril pa je tudi na potrebo po medsebojnem zaupanju in sodelovanju. "Vsega tega ni, ker v Sloveniji ni narodno odprte vizije. Brez vizije pa ni napredka. Z vlado, ki brani nepravične privilegije in nagrabljeno premoženje, država nima prave bodočnosti. Nesmiselno je govoriti o ekonomiji, če se ne reši političnega okvira. Povezava s slovensko diasporo je v sedanjih razmerah mogoča po poti zasebne iniciative, kateri naj bi se pridružili tudi manjši podjetniki," je dejal dr. Pleskovič. Meni, da je potrebno počasi zgraditi: "novo odprto mentaliteto, kateri bodo nekoč sledile tudi politične spremembe, veliko večje kot so danes." Dr. Pleskovič je prepričan, da je prav zaradi slednjega delo društev, ki se ukvarjajo s Slovenci po svetu: "Naj bo Slovenija v svetu, Slovenska izseljenska matica, Rafaelova družba in Svetovni slovenski kongres. Potrebno je razširiti krog tega delovanja in med seboj koordinirati delo, da naredimo več na narodnem, gospodarskem, kulturnem, profesionalnem, političnem in verskem področju in se tako ohranimo doma in v svetu. V tem je upanje na medsebojno reševanje slovenstva za naslednjih deset let."
V drugem delu okrogle mize so sogovorniki predstavili svoj vidik o tem, kako odprta je naša domovina in na katerih področjih vidijo, da bi bilo potrebno še močnejše sodelovanje. Nekdanji državni sekretar, pristojen za Slovence v zamejstvu in po svetu, dr. Peter Vencelj je najprej spomnil na začetek ustanovitve urada, prav letos mineva 20 let. Ko danes gleda na prehojeno pot, predvsem prvih let, meni, da so naredili veliko, pripravili dobro podlago, ne trdi pa, da je bilo storjeno vse. "Pred 20 leti je bilo to okno v svet postavljeno in se je pozneje skrhalo," je dejal dr. Vencelj. Spomnil je na razdeljenost med tako imenovanimi levimi in desnimi zamejskimi organizacijami ter dodal, da si je prizadeval kljub razlikam najti skupen jezik. "Mislim, da bi tudi danes morali po isti poti in se odpreti, se pošteno dogovoriti. Upam si reči, da smo na osnovi zaupanja in medsebojnega pogovora in sodelovanja naredili največ," je še dejal nekdanji državni sekretar dr. Vencelj.
Asistent za ustavno pravo in človekove pravice na Fakulteti za družbene študije v Novi Gorici mag. Dejan Valentinčič je opozoril, da bi lahko danes bistveno: "iztržili, če bi mislili, da je Slovenija srce slovenstva, zamejstvo in izseljenstvo pa njena pljuča." V nadaljevanju je mag. Valentinčič opozoril na nekoliko slabši odnos do zamejstva in izseljenstva. To po njegovem izhaja tudi iz tega, ker v Sloveniji nimamo predeta domovinska vzgoja. "Vsaka država, ki v svojih šolah nima domovinske vzgoje, je samomorilska država. Mi sami sebe režemo vejo na kateri sedimo, sami sebi kopljemo grob," je bil kritičen mag. Valentinčič. Prepričan je, da do sprememb ne bo prišlo, dokler se izseljenstvo in zdomstvo ne ukorenini v domovini tako, da čutimo vse tri dimenzije slovenstva in da je to nekaj naravnega.
Podjetnik, gostinec na italijanski strani Brd in lastnik La Subida Joško Sirk trdi, da moramo "okno" odpreti na široko, kajti le to je ključ do uspeha. "Lahko to okno odpremo in pridemo na balkon. In recimo, da imamo srečo, da je ta balkon na eni zelo široki razgledni točki in imamo pred seboj fantastičen panoramski pogled. Ne smemo gledati, kaj se dogaja na vrtu pri sosedu, ne smemo preveč gledati, kdo gre po cesti, poglejmo dlje. In ko bomo pogledali dlje, bomo videli, kako je vse majhno. Kako smo mi majhni na tistem balkonu glede na vse skupaj in kako je majhna katera koli stvar, ki jo gledamo. Problem, ki je po mojem posplošen Sloveniji in Slovencem je, da se velikokrat ne zavedamo in ne znamo biti majhni, ker nas je majhne naredila zgodovina," je bil slikoviti Sirk. "To, da smo majhni ni zlo, ne pomeni biti nesrečen, pomeni pa vzeti to na znanje. Treba je ozavestiti in pogledati, zagraditi bodočnost glede na to, kar smo in bodočnost je predvsem, da te majhne točke in možnosti med seboj povežemo," je povedal Sirk.
Vodja Centra za svetovne izziv in inovacije v Celovcu dr. Miroslav Polzer pa trdi, da je še veliko neizkoriščenega potenciala v povezovanju med organizacijami v domovini in izven nje. Opozoril je, da med mladini na Koroškem ni zaznati čustvene navezanosti na Slovenijo. "Pri koroških Slovencih v starosti do 50 let je čustvena navezanost na Slovenijo skoraj negativna," je dejal dr. Polzer. Kljub temu vidi gospodarsko krizo v Sloveniji kot priložnost za eno in drugo stran. "Kar zadeva Slovenijo in krizo, je pač tako, da je lahko tudi kriza priložnost, da te odnose med seboj na novo osmislimo," je poudaril dr. Polzer. Priložnosti z zamejci vidi tudi na področju prijavljanja na skupne evropske projekte.
Na okroglo mizo je bil vabljen tudi poslovodja Katoliške akcije v krški škofiji Pavel Zablatnik, ki pa se zaradi vremenskih razmer srečanja ni udeležil, je pa poslal svoj prispevek. Med drugim je na vprašanje, kako odpreti okno domovine, odgovoril: "Kakor poudarja papež Frančišek, da je treba Cerkev krepiti in živeti od roba proti središču, velja to načelo tudi kot izhodišče razprave o Sloveniji kot oknu oz. bolje stekleni steni domovine. Vse, kar se že dobrega dogaja na področju kmetijstva, turizma, kulture, nekaterih gospodarskih projektov in cerkvenih spodbud, kakor so to medškofijske romarske poti, je treba še bolj razširiti v pogledu na vse generacije. Predšolsko in šolsko vzgojo v povezavi s splošnim in poklicnim izobraževanjem odraslih naj se prav tako stopnjuje kakor izgradnja infrastrukture z javnimi prometnimi sredstvi. Slovenski vsakdan v enotnem kulturnem prostoru naj utripa z enim samim močnim srcem, da odločilni življenjski sok lahko seže tudi v skrajni kot Karantanije."
V razpravo so se vključili tudi gostje okrogle mize. Tako je nekdanji minister za Slovence v zamejstvu in po svetu, danes pa svetovalec predsednika republike Boruta Pahorja za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo akad. dr. Boštjan Žekš dejal, da se lahko kljub razlikam na eni in na drugi strani, da na miren način v tem mirnem času da marsikaj doseči: "Nekateri predstavniki manjšin pa bi rajši imeli vojno. Ampak to vojno je škoda voditi." Dr. Žekš je opozoril tudi na odhajanje mladih v tujino. "Na nas je, da ustvarimo take pogoje, da pridejo nazaj. To je naš problem, tukaj. Zavest ti ljudje imajo," je poudaril dr. Žekš in spomnil na nedavno konferenco predsednika države Pahorja z mladimi, ki delajo po svetu.
Nekdanja ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu, sedaj poslanka in predsednica NSi Ljudmila Novak pa vidi neizkoriščene možnosti predvsem na področju šolstva, ko gre za izmenjave bodisi učiteljev, dijakov ali študentov: "To bi lahko naredili z malo denarja, veliko dobre volje in organiziranosti. Ker se tudi naši študentje učijo nemško in bi jim zelo koristilo, če bi preživeli nekaj časa v Celovcu in tam pomagali pri gradnji slovenščine in obratno." Novakova je poudrila, da je eden od ključev do uspeha tudi v tem, da bi Slovenci res spoznali: "Vsi skupaj imamo lahko veliko prednosti, če bomo v prihodnosti vsak na svojem področju sodelovali, tako gospodarstveniki šolniki, kmetovalci itd.. Bolj ko bomo sodelovali, boljo ko se bomo imeli radi, bolj se bomo spoznavali in vsi bomo od tega imeli več koristi."
V razpravo se je vključil tudi predsednik komisije državnega zbora za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu in poslanec SDS Danijel Krivec. Prepričan je, da mora priti do večjega sodelovanja med posameznimi organizacijami tudi pri prijavi na evropske projekte. Meni, da so te možnosti premalo izkoriščene. "Povsod smo Slovenci in si na formalni ravni zapiramo možnost nekih kakovostnih evropskih projektov, ki bi pomagali vsem," je opozoril Krivec.
