Naš gost akademik. dr. Janko Kos

| 20.01.2014, 05:20 Jože Bartolj

V oddaji Naš gost je bil 18. januarja z nami slovenski književni teoretik, zgodovinar in kritik akademik prof. dr. Janko Kos, rojen 9. marca 1931. Pogovor smo začeli pri njegovi družini.

Oče je bil znani slovenski kipar Tine Kos, ki je bil član Kluba slovenskih likovnih umetnikov Lada. Leta 1950 je prejel Prešernovo nagrado. Mati je bila učiteljica. V družini so bili trije bratje, poleg Janka še Marko in Branko. Po očetovi strani je bil bratranec pisatelj in dramatik Dane Zajc, po materi pa mali bratranec duhovnik dr. Marijan Smolik, znani liturgik.

Oče je imel med vojno razstavo, kar so mu po njej zamerili, saj naj bi kršil „kulturni molk“. Kljub temu da je našega gosta zelo zanimala arhitektura in je dobro risal, se je po klasični gimnaziji, morda zaradi materinega vpliva, odločil za literaturo in ne za slikarstvo ali kiparstvo.

Po šolanju na klasični gimnaziji v Ljubljani je od 1950 do 1956 študiral na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo ljubljanske Filozofske fakultete. Takrat sta nanj najbolj vplivala profesorja Anton Ocvirk in Dušan Pirjevec. Janko Kos je postal kasneje Ocvirkov naslednik.

Od 1953 do 1957 je bil naš sogovornik sourednik revije Beseda, 1959–63 dramaturg ljubljanskega Lutkovnega gledališča, 1960–62 sourednik revije Perspektive, 1963–70 profesor za slovenski jezik s književnostjo na VII. gimnaziji v Ljubljani. To so bila tudi leta, ko je prijateljeval z Jožetom Pučnikom. V pogovoru nam je opisal, kdaj sta se srečala in kakšne so bile zanj posledice sodelovanja pri Perspektivah.

Leta 1969 je na Filozofski fakulteti doktoriral o Prešernu in evropski romantiki in se zatem zaposlil na oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo. Pomembno je prispeval k razlagi pesniškega dela in razvoja Franceta Prešerna. Raziskoval je tudi delo Ivana Cankarja, Valentina Vodnika in Matije Čopa ter sodobno književnost.

Izredni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti je postal leta 1977, redni član pa 1983. Od najvišje slovenske znanstvene in umetniške ustanove bi si včasih želel kakšen odločnejši poseg v javni sfero, morda kakšno izjavo ali poziv. Akademik Janko Kos nam je v pogovoru zaupal tudi, kako gleda na našo najvišjo znanstveno in umetniško ustanovo...

Med drugim je bili sourednik številnih revij in knjižnih zbirk ter glavni urednik Literarnega leksikona. Bili je predsednik glavnega uredniškega odbora Enciklopedije Slovenije, pisal je uvodne študije za 100 romanov... Njegov opus obsega nad 650 enot, med temi so samostojne knjižne monografije, razprave in študije, spremne besede, ocene in intervjuji, poleg tega številne geselske enote za Enciklopedijo Slovenije. Skratka, ogromno delo.

Prisluhnite pogovoru v oddaji Naš gost: