JRS, logo
GOD o 100. svetovnem dnevu migrantov in beguncev
| 19.01.2014, 05:13 Matjaž Merljak
Na 100. svetovni dan migrantov in beguncev bomo v popoldanski oddaji Gradimo odprto družbo GOD predstavili papeževo poslanico ob tem dnevu. Naslov ima »Migranti in begunci: Boljšemu svetu naproti«. Naš gost bo p. dr. Robin Schweiger, direktor Jezuitskega združenja za begunce JRS Slovenije.
Papež Frančišek je napisal poslanico ob 100. svetovnem dnevu migrantov in beguncev, ki ga praznujemo, danes, 19. januarja. Zakaj papež napiše vsako leto poslanico?
Vsako leto želi papež opozoriti na pereč problem migracij, ki se v različnih delih sveta odraža različno. Eni bežijo pred vojaški konflikti kot je konflikt v Siriji, ki že traja predolgo … drugi iščejo zatočišče, varnost v drugih državah, ker so preganjani zaradi rase, vere, narodnosti, političnih prepričanj. Tretji gredo v tujino zaradi slabih gospodarskih razmer v svoji, izvorni državi, torej gredo za boljši zaslužek. Papež želi poudariti, da je vsak migrant človeška oseba z neodtujljivimi temeljnimi pravicami, ki jih morajo spoštovati vsi in v vseh okoliščinah spoštovati.
Vemo, da so migracije oz migracijski tokovi so svetovni fenomen v stalnem spreminjanju in preseneča zaradi velikega števila vpletenih ljudi in ob določenih dogodkih – sedaj mislim predvsem na uničujoč potres pred nekaj leti na Haitiju ali zaradi cunamija na Japonskem - še bolj pridejo do izraza različne tematike kot so socialne, ekonomske, politične, kulturne tematike in tudi druge problematike kot je razvojna pomoč, humanitarna pomoč, ustvarjanje demokratičnih struktur, vladavina prava – če naštejem samo nekatere.
Ob dnevu migrantov in beguncev – že 100. po vrsti je - pa želi Svei Oče pokazati trajno skrb, ki jo Cerkev goji do tistih, ki na različne načine doživljajo izkušnjo izseljenstva. Tudi Slovenci so pred mnogimi desetletji hodili v ZDA, Avstralijo, Južno Ameriko ali drugam po Evropi za boljši jutri.
Z eno mislijo: migranti ter begunci so velikokrat pričevalci, ambasadorji različnih krivic, posebnih težav ter perečih problemov znotraj držav in med državami…
Katera je središčna tema letošnje poslanice?
Že samo ime poslanice pove veliko: Migranti in begunci: boljšemu svetu naproti. Torej središčna tema je ustvarjanje boljšega sveta, ki je usmerjen k pristnemu in celostnemu razvoju, k prizadevanju za dostojne življenjske pogoje za vsakogar, k iskanju pravičnih odgovorov na potrebe posameznikov in družin in k zagotovitvi, da je stvarstvo, kot Božji dar, spoštovano, zavarovano in oskrbovano.
Že papež Pavel VI. je prizadevanje sodobnega človeka opisal takole: »osvoboditi se revščine, zagotoviti si zanesljivo preživetje, zdravje in stabilno zaposlitev; sodelovati bolj polno pri odgovornostih, brez vsakega zatiranja, zaščiteni pred razmerami, ki kršijo človeško dostojanstvo; biti bolje izobraženi; skratka, delati, znati in imeti več, da bi bili več« (Populorum progressio, 6).
Papež Frančišek nadaljuje in piše, da naša srca želijo nekaj »več« in to ni le več znanja ali več imetja, ampak je želja po »biti« več. Razvoj se ne more zanesti le na gospodarsko rast, saj je mnogokrat dosežena ne glede na revne in nemočne. Boljši svet se bo razvil, če bo pozornost v prvi vrsti namenjena posamezniku; če bo človekovo napredovanje celostno, tako da bo zajelo vse razsežnosti človeške osebe, vključno duhovno; če bodo upoštevani vsi, tudi revni, bolni, zaporniki, ljudje v potrebah in tujci (Mt 25,31-46); če bomo sposobni opustiti kulturo trošenja in vstopiti v kulturo srečevanja in sprejemanja.
Papež lepo piše ko pravi, da migranti in begunci niso »figurice kmetov« na šahovnici človeštva. To so otroci, žene in možje, ki zapustijo ali so prisiljeni zapustiti svoje domove iz različnih razlogov, ki imajo isto upravičeno željo vedeti in imeti, predvsem pa biti več. Število ljudi, ki se seli z ene celine na drugo, kot tudi tistih, ki menjajo kraje bivanja znotraj svojih dežel ali zemljepisnih območij, je presenetljivo.
Sodobni selitveni tokovi predstavljajo največja gibanja posameznikov, če že ne ljudstev, v zgodovini. Ko Cerkev spremlja migrante in begunce na njihovi poti, poskuša razumeti vzroke selitev in si obenem prizadeva premagovati njihove negativne učinke ter povečati pozitivne vplive na skupnosti izvora, tranzita in destinacije selitvenih gibanj.
Katere so ostale tematike o katerih piše tudi papež Frančišek ?
Ko papež piše o razvoju boljšega sveta, nas opozori tudi o pohujšanju, ki ga vzbuja revščina v njenih mnogih razsežnostih kot so nasilje, izkoriščanje, diskriminacija, odrivanje na rob, omejevanje osnovnih pravic tako posameznikov kot skupin, so nekatere glavnih prvin revščine, ki jih moramo premagati. Pogosto prav ti vidiki zaznamujejo selitvena gibanja in tako selitev povežejo z revščino. Beg iz okolja revščine ali preganjanja v upanju na boljšo prihodnost ali enostavno v sili, da rešijo lastna življenja, mnoge prisili v selitev; kljub njihovim upom in pričakovanjem pa pogosto naletijo na nezaupanje, zavrnitev in izločitev; prizadenejo pa jih še druge nesreče in tragedije, ki kršijo njihovo človeško dostojanstvo.
S stvarnostjo preseljevanja, skupaj z njenimi razsežnostmi v naši dobi globalizacije, se moramo soočiti in jo urediti na nov, nepristranski in učinkovit način; to zahteva predvsem mednarodno sodelovanje, pa tudi duha solidarnosti in sočutja. Sodelovanje na različnih ravneh je ključno, vključno z vsestransko potrditvijo pravil in politike, ki je namenjena, da varuje in pospešuje razvoj človeške osebe. Že papež Benedikt XVI. je orisal poteze takšne politike, ki jo »je treba razvijati najprej s tesnim sodelovanjem med državami, iz katerih migranti odhajajo in tistimi, v katere prihajajo. Spremljati jo mora ustrezna mednarodna zakonodaja, ki lahko usklajuje različne pravne rede z namenom, da se rešujejo zahteve in spoštujejo pravice posameznikov in preseljenih družin ter hkrati družb, ki priseljence podpirajo« (Caritas in veritate, 62).
Skupno delo za boljši svet zahteva vzajemno pomoč med državami, v duhu pripravljenosti in zaupanja ter brez vzpostavljanja nepremagljivih ovir. Dobra sinergija more postati vir spodbude za voditelje vlad, ko se soočajo z družbenogospodarskimi neravnovesji in brezpravno globalizacijo, ki so del vzrokov selitvenih gibanj, v katerih so posamezniki bolj žrtve kot pa protagonisti. Nobena država se ne more sama soočati s težavami, ki so povezane s tem tako razširjenim pojavom preseljevanja in se dotika vsake celine v dvojni smeri: priseljevanja in odseljevanja.
Tretja stvar, ki jo papež poudari na poti izgrajevanja boljšega sveta je odprava predsodkov in nerazumevanja v odnosu do selitev. Neredko prihod priseljencev, izgnancev, prosilcev za azil in beguncev med domačim prebivalstvom vzbudi sumničenje in sovražnost. Prebuja se strah, da bo družba postala manj varna, da se bosta izgubili istovetnost in kultura, da se bo zaostrilo tekmovanje na trgu dela in da bo prišlo do povečanja kriminalnih dejanj. Sredstva javnega obveščanja imajo pri tem zelo odgovorno vlogo; njihova naloga je dejansko v tem, da razgaljajo stereotipe in da ponudijo resnične informacije, ko poročajo o napakah maloštevilnih kot tudi o poštenosti, pokončnosti in veličini večine.
Vsak je poklican, da spremeni svojo držo do migrantov in beguncev; prehod od drž obrambe in strahu, brezbrižnosti in potiskanja na rob, ki so značilne za družbo trošenja, k držam, ki temeljijo na kulturi srečevanja, ki je edina zmožna graditi boljši, pravičnejši in bolj bratski svet. Sredstva družbenega obveščanja so poklicana, da sama vstopijo v to »zamenjavo drž« in tako pospešujejo spremembo družbe v odnosu do migrantov in beguncev.
Skratka: pomagati si drug drugemu, vedoč, da migranti in begunci ne predstavljajo le problemov, ki jih moramo rešiti, ampak, da so bratje in sestre, ki naj jih sprejmemo, spoštujemo in ljubimo. Migranti in begunci predstavljajo priložnost, ki nam jo naklanja Božja previdnost, da bi gradili bolj pravično družbo, bolj popolno demokracijo, bolj solidarno državo, bolj bratski svet in bolj odprto krščansko skupnost, v skladu z evangelijem. Vedeti moramo tudi, da preseljevanje nudi možnosti za novo evangelizacijo, odpira prostor za rast nove človeškosti, ki jo vnaprej napoveduje velikonočna skrivnost: to je človeškost, za katero je vsaka tuja dežela domovina in vsaka domovina tuja dežela.
P. dr. Robin Schweiger bo še povedal, kako je problematika beguncev in migrantov urejena v RS, koliko ljudi je bilo v Azilnem domu in v Centru za tujce, kliko statusov beguncev je RS dala in kakšen je trenutni trend?
V oddaji bomo predstavili še nekaj novic z begunsko tematiko iz domovine in tujine.
Zahvaljujemo se vsem, ki podpirate delo Jezuitskega združenja za begunce Slovenije: Slovenski provinci Družbe Jezusove in številnim dobrim ljudem, ki preko te oddaje pomagate beguncem, tujcem in prosilcem za mednarodno zaščito.
Če želite tudi vi pomagati ljudem, ki zaradi preganjanja iščejo miru kot begunci po svetu, pokličite na tel. 01-4300058 ali na mobilno številko 031-636964. Veseli bodo vaše pomoči.
Vabljeni k poslušanju naslednje oddaje - druge v tem letu, ki bo v nedeljo, 16. februarja 2014, ob 18.40.
