Kjer ne skrbimo za ohranjanje vrednot, tam tečejo solze
Slovenija | 09.01.2014, 12:44
Po mesecu dni se bomo, v oddaji „Za življenje, za danes in jutri“, znova srečali s specialnim pedagogom za motnje vedenja in obnašanja, Markom Juhantom. Prejšnji pogovor z njim je prinesel velik odziv poslušalk in poslušalcev, zato bomo z njim v februarski in marčevski oddaji v živo v studiu, da bodo svoja vprašanja, mnenja ali izkušnje lahko sporočali tudi poslušalci. Že zdaj povabljeni k poslušanju in sodelovanju. V januarski oddaji, drugo soboto v mesecu, pa se bomo pogovarjali o dolžnosti staršev, da naučijo otroke reševanja problemov. Velikokrat jim jih odrasli jemljemo. Kako pa naj potem otrok dobiva svoje izkušnje in se s tem krepi ter odrašča?
Življenjsko navodilo je, da se z otroki pogovarjamo ob vsaki priložnosti
Kjer pogovor zamre, tam živi vsak v svojem prepričanju in v svojem prav. Zato je zelo pomembno, da sleherni dan sklenemo brez jeze. Marko Juhant: „V prazničnem obdobju smo si pošiljali lepe misli, si voščili. Meni se zdi zelo pomembna želja, da bi imeli koga, ki bi ga imeli radi in, da bi imeli koga, ki bi imel rad nas. Če se ta krog sklene, so težave veliko manjše. Čeprav rečemo Slovenci, vsaka hiša ima svoj križ, bo tudi ta križ veliko lažje nositi, če imamo koga, ki mu je mar za nas“.
Dobre navade je ravno tako težko zlomiti, kot slabe
Marko Juhant: „Pri otrocih je pomembno, da delamo tisto, kar govorimo. Vsaka mama in vsak oče bi morala s prvim otrokom dobiti tudi pulover z napisom, na prvi strani - Ne poslušam te in na drugi - Ves čas te opazujem, ker točno to se dogaja. Ste že slišali za hudomušni stavek, ki izraža resnično stanje: Pulover je oblačilo, ki ga mora obleči otrok, kadar mamo zebe. Osnovna težava je, da želimo otroke zaščititi, celo pred samim seboj. Jih zaščititi pred tistim, kar zahteva določen trud, kar je težko, v čemer otroci ne uživajo, kar ne spodbuja njihove otroškosti in podobno“. Vsaka družina si mora ustvariti svoj red. Vsaka družina ima svoja pravila. Saj starši vemo, kaj ni v redu, a kar čakamo. Zato Marko Juhant predlaga: „Izberimo recimo teden, v katerem bomo otroka opozarjali na stvari, ki jih lahko naredi drugače. To seveda otroku povejmo in že samo s kretnjo ali z nekim glasovnim znakom, se bo začel ozirati okrog sebe in bo vedel, na kaj ga opozarjate. To je lahko igra. Preizkusite. Deluje“.
Sreča ne pride od samega nasmeha, sreča pride zaradi truda, ko nekaj uspe
Če bi Marku Juhantu radi zastavili vprašanje, pišite na za.zivljenje@ognjisce.si, s pripisom za Marka Juhanta. Povabljeni k poslušanju pogovora v soboto, 11. januarja ob 11.uri.
