Pavel VI. 6. januarja 1964 v Betlehemu

Svet | 06.01.2014, 23:40 Tone Gorjup

Papež Pavel VI. je bil med 4. in 6. januarjem 1964 na zgodovinskem romanju v Sveti deželi. Čeprav je od takrat minilo natanko pol stoletja, tudi papež Frančišek meni, da je bil to milostni trenutek, ki še danes daje sadove. Približno mesec dni pred odhodom je Pavel VI. sredi zasedanja II. vatikanskega vesoljnega cerkvenega zbora s to odločitvijo presenetil koncilske očete. Razumeli so njegovo namero: utrditev vere v Kristusa, vrnitev k zibelki krščanstva in srečanje s pravoslavnimi brati.

Papež Pavel VI. na pot v Jezusove kraje

Pavel VI. se je odpravil na pot 4. januarja zjutraj. Pred odhodom je dejal, da se naslednik prvega apostola po dvajsetih stoletjih vrača tja, od koder je prišel Peter. Romanje so že takrat poimenovali „zgodovinsko“, čeprav še ni bilo povsem jasno, kaj pomeni. Papeževo povabilo kristjanom po vsem svetu, ki so ga na poti spremljali z molitvijo: „Pojdite, gremo v Betlehem!“, je predstavljajo vrnitev k začetkom krščanstva. Pavel VI. je na letališču Fiumicino dejal: „Potovanje hoče biti resnično vrnitev k zibelki krščanstva kjer je gorčično zrno evangeljske prilike pognalo svoje prve korenine in se razraslo kakor mogočno listnato drevo, katerega senca pada zdaj že na ves svet … To je romanje molitve in pokore za globljo in bolj živo udeležbo pri skrivnostih odrešenja in da vedno glasneje svetu oznanjamo, da je samo v Jezusovem evangeliju sreča, ki jo čakamo in zveličanje, po katerem hrepenimo … Pri božjem grobu in v betlehemski votlini bom molil za vsakega posebej, za družine, za narode ...“ Pavel VI., prvi papež, ki je potoval z letalom, je med poletom v jordansko prestolnico Aman, poslal pozdrave ciprskemu predsedniku škofu Makariosu ter predsednikoma Sirije in Libanona. Ob pristanku ga je sprejel jordanski kralj Husein, ki je poskrbel tudi za spremstvo do Jeruzalema. S tem je postalo romanje prvo mednarodno potovanje papeža, ki je imelo tudi državniški značaj. Na poti do svetega mesta se je papež ustavil ob reki Jordan, kjer je Janez Krstnik krstil Jezusa in v Lazarjevi hiši v Betaniji. V Jeruzalem je vstopil pri Damaščanskih vratih , kjer ga je pozdravila velika množica ljudi. Od tam se je odpravil po ulicah križevega pota k baziliki božjega groba, kjer je imel prvo mašo v Sveti deželi. Zvečer je odšel na sedež apostolske delegacije na Oljski gori, kjer se je srečal s pravoslavnim jeruzalemskim patriarhom in armenskim patriarhom. V melkitskem svetišču sv. Ane pa je nagovoril zbrane uniatske patriarhe, škofe in duhovnike. Pred počitkom se je udeležil še bogoslužnega srečanja ob vznožju Oljske v cerkvi na kraju, kjer je Jezus potil krvavi pot. Tako je minil današnji dan papeža Pavla VI. v Sveti deželi, ki je bila že takrat razdeljena na ozemlje Palestincev in izraelsko državo.

Papež Pavel VI. in patriarh Atenagora

Med svojim romanjem je papež Pavel VI. obiskoval kraje Jezusovega življenja. Pri tem je srečeval kristjane, ki verujejo vanj, a so razdeljeni. Najbolj boleč je bil razkol leta 1054, ki je skoraj za tisoč let postavil zid med katoličane in pravoslavne brate. Upanje na nov začetek je nastopilo, ko sta se na Oljski gori srečala papež Pavel VI. in carigrajski ekumenski patriarh Atenágora. Zvečer, 5. januarja, je papež v prostorih apostolskega predstavništva na Oljski gori pričakal patriarha. Objemu in poljubu voditeljev katoliške in pravoslavne Cerkve je sledil dvajsetminutni razgovor, ki je postavil temelj zbližanju. Znamenje pripravljenosti na spravo je bila tudi skupna molitev Očenaša. Od te molitve do preklica medsebojnega izobčenja obeh Cerkva ni bilo več daleč. Takrat 66-letni papež in deset let starejši patriarh sta se srečala še na praznik svetih Treh kraljev na sedežu pravoslavnega patriarha prav tako na Oljski gori. Obisk je trajal dve uri, njun pogovor pa štirideset minut. Papež Pavel VI. je po srečanju dejal: „Kar se odslej more in mora začeti razpletati, je bratovski delež, ki je pripravljen odpustiti in verovati bolj v dobro kakor v slabo." Patriarh Atenagora je ob tej priložnosti papeža povabil, naj se mu konec leta pridruži na romanju v Antiohijo. Tam se nista srečala, vendar je pred koncem koncila, decembra naslednje leto sledil preklic izobčenja med katoliško in pravoslavno Cerkvijo.

Srečanja pred pol stoletja se je v voščilu ekumenskemu patriarhu Bartolomeju I. za praznik svetega Andreja novembra lani spomnil tudi papež Frančišek. Kot je zapisal, je bilo srečanje papeža Pavla VI. in patriarha Atenagora v Jeruzalemu milostno potovanje, na katerem je Gospod vodil obe Cerkvi, da sta lahko obnovili bratske vezi. Po besedah papeža Frančiška nas je „Bog, izvir vsega miru in ljubezni, v vseh teh letih učil ceniti drug drugega kot člane iste družine.“ Prav to bo imel pred očmi tudi papež Frančišek, ko bo maja letos hodil po stopinjah svojega predhodnika Pavla VI., se tam srečal s patriarhom Bartolomejem I. in drugimi voditelji krščanski Cerkva v Sveti deželi.

Gospodovo razglašenje v Betlehemu

Papež Pavel VI. je med tridnevnim romanjem obiskal glavne kraje Jezusovega bivanja: Betlehem, Nazaret in Jeruzalem. Srečal se je z vodstvi krščanskih Cerkva, predstavniki Judov in muslimanov ter pri tem največ pozornosti namenil pravoslavnim bratom in ekumenskemu patriarhu Atenagori. Na praznik Gospodovega razglašenja je papež Pavel VI. maševal v Betlehemu, v baziliki Jezusovega rojstva. S tem je sklenil svoje tridnevno romanje po Sveti deželi, s katerim je želel utrditi vero v Kristusa, približati Cerkev 20. stoletja začetkom krščanstva in odpreti pot k zbližanju kristjanov. O tem je govoril tudi v nagovoru, ki ga je imel pri maši na kraju, kjer je bil rojen Jezus. Ločene brate je povabil k edinosti, vse človeštvo pa k skupnemu delu za mir in pravičnost. Še prej je izpovedal vero v Kristusa, učlovečeno Božjo Besedo, ki so se ji prišli poklonit tudi Modri z Vzhoda. Zatem je spregovoril o Cerkvi, ki potrebuje prenovo. Koncil, ki je bil takrat v teku, je bil namenjen prav temu. Pomemben poudarek je dal zedinjenju kristjanov. Če želimo biti zvesti Kristusovemu izročilu, se nujno srečamo z zahtevo, da na preudaren način in z ljubeznijo storimo vse, da bi se lahko veselili edinosti Cerkve. Večkratno srečanje papeža Pavla VI. in ekumenskega patriarha Atenagora, zlasti njuna skupna molitev na Oljski gori med tridnevnim bivanjem v Jeruzalemu, je bil zgled, kako je možno iskati skupno pot. Ko se je obrnil na svet, na vse človeštvo, je papež Pavel VI. najprej povedal, da je naloga krščanstva poslanstvo prijateljstva med narodi na zemlji, poslanstvo razumevanja, spodbujanja in pomoči. Njeno glavno poslanstvo pa je prinašanje Boga svetu. In v imenu tega Boga je papež na ves svet naslovil spoštljiv in prisrčen pozdrav v želji po skupnem prizadevanju za mir in pravičnost.