60 let Trikraljevske akcije v Avstriji
Cerkev na Slovenskem Marta Jerebič
V Avstriji letos praznujejo 60. obletnico trikraljevske akcije, ki velja za največjo dobrodelno pobudo v državi. Rodila se je na Koroškem nekaj let pred tem, njen začetnik pa je salezijanec Janez Rovan iz Martinjáka pri Cerknici. Trikraljevska akcija, v kateri sodeluje petiosemdeset tisoč mladih, tokrat poteka pod geslom „Postavimo znamenje za pravičen svet. Imamo še mnogo dela“.
Med božičem in praznikom Treh kraljev domove po vsej Avstriji obiskujejo trikraljevski koledniki. V dvojezičnih farah na Južnem Koroškem pri tem sodeluje tisoč petsto mladih. Za njih je že dvajset let odgovorna Andreja Lepuschitz kot referentka Katoliške otroške mladine. Za katoliški tednik Nedeljo in slovenski program radio OFR je povedala, da z darovi, zbranimi v akciji, podpirajo „petsto projektov v dvajsetih deželah in s tem omogočajo spremembo življenja v revnih deželah Afrike, Azije in Latinske Amerike.“ Ta denar se porablja namensko. Ob tem je Andreja Lepuschitz dodala: „Podpirajo se predvsem ustanove cerkvenega in socialnega značaja. Težišča pa so krepitev otrok in mladincev, izobrazba zagotovitev eksistenčne osnove in krepitev človekovih pravic.“
Tokrat so zbrana sredstva namenjena projektom v Keniji, Nepalu in Braziliji. Koroško so obiskali sodelavci projektov iz Brazilije ter predstavili deželo in ljudi, ki jim pomagajo. Tako trikraljevski koledniki, pa tudi ljudje, ki jih sprejmejo, vedo, komu in čemu so namenjeni darovi. Kot je povedala Andreja Lepuschitz je v ospredju njihovih projektov: „Krepitev pravic avtohtonih plemen. In sicer: zagotavljanje pravic do lastne zemlje, zagotavljanje hrane in varstva okolja ter izgradnja čebelarstva in produkcije medu.“
Ob letošnji 60. obletnici akcije so se udeleženci minulo soboto zbrali v stolnih cerkvah, kjer so jih sprejeli in nagovorili krajevni škofje. Zatem so s škofovim blagoslovom odšli na pot od hiše do hiše. Pred šestimi desetletji, je akcija potekala v vsaki peti avstrijski župniji, danes poteka v vseh. Trikraljevsko akcijo so prevzele tudi druge dežele; v letih po osamosvojitvi je zaživela tudi v Sloveniji.
Zanimivo je, da je njen začetnik slovenski duhovnik, salezijanec Janez Rovan, ki je z ministranti, med katerimi so bili trije napravljeni v kralje, že leta 1946 obiskal družine v župniji Žvabek, kjer je bil nastavljen za dušnega pastirja. Zbran denar je poslal misijonarjem v Indijo, živila in druge materialne darove pa v begunska taborišča Lienz in Spittal. Akcija se je v naslednjem letu razširila na župnije, ki so jih oskrbovali salezijanci, v nekaj letih pa so jo posvojili na celotnem ozemlju krške škofije. Trikraljevsko akcijo so v letu 1954 prevzele vse škofije v Avstriji.
