Robert BožičRobert Božič
Marko ZupanMarko Zupan
Alen SalihovićAlen Salihović

Govorniški natečaj na avstrijskem Koroškem

| 23.01.2014, 11:15 Matjaž Merljak

Krščanska kulturna zveza in Narodni svet koroških Slovencev sta tudi letos ob podeljevanju Tischlerjeve nagrade razpisala govorniški natečaj, ki so se ga lahko udeležili koroški dijaki. Letos so lahko izbirali med tremi temami: Kaj se je spremenilo na Koroškem od vstopa Slovenije v Evropsko unijo? Ob stoletnici začetka prve svetovne vojne o tem, ali je pouk novejše zgodovine mladim v pomoč pri oblikovanju prihodnosti? in Film kot izrazno sredstvo mladih, s poudarkom na doživljanju filmskega projekta Iskrica, ki ga vodi Mihael Dolinšek.

V finalni del govorniškega tekmovanja, ki je bil v ponedeljek, 13. januarja 2014, na Višji šoli za gospodarske poklice v Šentpetru pri Šentjakobu v Rožu, so se uvrstili Dorian Urank, Mario Korpitsch in Ana Lena Domej iz Slovenske gimnazije v Celovcu, Jan Glogovič iz Dvojezične trgovske akademije v Velikovcu ter Katarina Urank in Aljaž Pestotnik iz Višje šole za gospodarske poklice v Šentpetru.

Vsebino, zgradbo, učinek in jezik njihovih do osemminutnih govornih nastopov je ocenjevala komisija, ki so jo sestavljali strokovni nadzornik dr. Teodor Domej, novinar Novic Emanuel Polanšek, novinar Nedelje Vincenc Gotthardt, novinar ORF-a Jurij Perč, slovenistka in vodja Slovenskega narodnega inštituta Urban Jarnik mag. Martina Piko Rustia, predstavnik Narodnega sveta koroških Slovencev prof. Jože Wakounig ter častni predsednik Krščanske kulturne zveze dr. Janko Zerzer.

Kakšen je pomen tega govorniškega natečaja za koroške Slovence, je za Radio Ognjišče povedal koroški šolski nadzornik za pouk slovenščine dr. Teodor Domej: "Govorniški natečaji so v naši sredini nekaj redkega. To je edini govorniški natečaj, ki ga imamo za slovenščino na Koroškem in je neke vrste simbolični izraz, da je tudi ustno nastopanje nekaj pomembnega v našem življenju in seveda je to spodbuda za učitelje, da poudarjajo nastopanje v javnosti. Do tega natečaja je prišlo, ker je premalo možnosti za našo mladino, da bi v javnosti nastopala govorniško. Mislim, da je prav, da se to bolj poudarja."

Žirija je na govorniškem tekmovanju podelila tri nagrade. Drugo mesto sta si z enakim številom točk razdelila Katarina Urank, dijakinja tretjega letnika Višje šole za gospodarske poklice v Šentpetru, in Aljaž Pestotnik, dijak petega letnika iste šole. Ta se je v svojem govoru dotaknil tudi občutka, da mladi ob starejših težje prodrejo s svojimi pogledi na svet. V pogovoru po nastopu je povedal, da pač opozarjajo nase na svoj način.

Drugonagrajena Katarina Urank je predstavila sodelovanje pri koroškem projektu Iskrica, v katerem mladi ob strokovnem vodstvu pripovedujejo svoje zgodbe skozi film.

Prvo mesto pa so člani žirije prisodili 17-letni Pliberčanki, letošnji maturantki Slovenske gimnazije v Celovcu Ani Leni Domej. Ta je za temo svojega govora izbrala spremembe na Koroškem po vstopu Slovenije v Evropsko unijo in se pri tem ustavila tudi ob praktičnem pomenu dvojezičnosti.

Nagrajencem govorniškega tekmovanja so namenjene tudi denarne nagrade, vendar je za zmagovalko Ano Leno največje vrednosti dejstvo, da bo lahko s svojim govorom nastopila na podelitvi Tischlerjevih nagrad ta četrtek, 23. januarja 2014, v Tischlerjevi dvorani Slomškovega doma v Celovcu.

Gostiteljica razstave v Bruslju je bila Romana Tomc (photo: Daina Le Lardic) Gostiteljica razstave v Bruslju je bila Romana Tomc (photo: Daina Le Lardic)

Bruseljski odmevi na brezno pod Macesnovo gorico

Razstava 3450 umorjenih – Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin, ki je do 10. maja na ogled v Zavodu sv. Stanislava, je v angleški verziji nagovorila tudi obiskovalce Evropskega parlamenta v ...

Mihaela Terkov (photo: Maja Morela) Mihaela Terkov (photo: Maja Morela)

In kako diši ljubezen ...

S tokratno gostjo, profesorico biologije na Gimnaziji in veterinarski šoli v Ljubljani, Mihaelo Terkov smo se pogovarjali o pomenu sočutja do starejših. Kot prostovoljka pri Hospicu se je odločila ...

Kriza srednjega razreda se kaže v krizi učiteljstva. (photo: PixaBay) Kriza srednjega razreda se kaže v krizi učiteljstva. (photo: PixaBay)

Kriza učiteljstva kaže krizo smisla

Evropa ne ve, bi šla naprej - v tem kar si je zgradila v zadnjih štirih tisoč letih, ali bi se vsula same vase, proti vsemu - od evtanazije do uničevanja družine, je izrekel prof. dr. Jože Ramovš, ...