Janša v polemiki z NSi napovedal referendum o arhivski noveli
Slovenija
Predsednik SDS Janez Janša je v polemiki z NSi na družbenem omrežju Twitter napovedal referendum o noveli zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih, ki jo je DZ sprejel v torek. Glasovanje NSi za novelo pa je označil kot sramoto te stranke.
Polemiko z NSi je na Twitterju začel Janša, ki je v angleščini zapisal "sramota" ob tem pa označil NSi ter povezavo na članek o sprejetju novele zakona o arhivih, ki so jo podprli tudi poslanci NSi.
V NSi so Janši odgovorili, da so novelo podprli ker bolj odpira arhive, proti dopolnilu SDS pa glasovali na podlagi mnenja arhivske komisije, ki jo vodi Andreja Valič Zver.
SDS je namreč k noveli vložila dopolnilo, po katerem bi morala komisija o dostopih do arhivov (o teh odloča, če gradivo vsebuje občutljive osebne podatke) odločiti najpozneje v 30 dneh, medtem ko je koalicija menila, da bi bil primeren rok dva meseca. Omenjeni rok, ki ga sicer določa zakon o upravnem postopku, je, kot je v DZ v torek povedal minister za kulturo Uroš Grilc, predlagala arhivska komisija.
To je bil po navedbah NSi v tvitu Janši tudi razlog, da NSi dopolnila SDS ni podprla, Janša pa ji je na to odgovoril, da ni problem glasovanje proti dopolnilu, ampak glasovanje za vladni zakon, ki tehnično zapira arhive.
Slednje pa po mnenju NSi ne drži, saj novela, kot so zapisali, arhive bolj odpira kot obstoječi zakon. Janša pa je odgovoril, naj se v NSi ne sprenevedajo, ker da so podprli omejitve, ki bodo tehnično zaprle arhive. Znova je v angleščini ponovil, da gre v navedenem primeru za sramoto NSi.
V polemiko se je vmešal tudi nekdanji generalni direktor direktorata za visoko šolstvo v zadnji Janševi vladi Borut Rončević in vprašal: "Referendum?". Sledil je Janšev odgovor: "Referendum, zagotovo!"
Po zadnjih spremembah ustave referenduma sicer več ne morejo zahtevati poslanci, lahko pa ga zahteva 40.000 volivk in volivcev.
V torek sprejeta novela zakona o arhivih sicer eno večjih sprememb prinaša pri dostopu do arhivov nekdanjih družbenopolitičnih organizacij, med njimi tudi nekdanje Službe državne varnosti. Dosedanji zakon je namreč določal, da je gradivo omenjenih organizacij prosto dostopno, razen ko vsebuje občutljive podatke žrtev, po novem pa tudi, če vsebuje občutljive osebne podatke sodelavcev omenjenih organizacij.
Publicist Igor Omerza je sicer ob polemikah o predlagani spremembi v DZ opozoril, da bo sprememba precej otežila dostop do arhivov, saj bodo delavci arhiva za pregledovanje večjih sklopov dokumentov lahko porabili tudi več tednov.
Odziv NSi: NSi je arhivski zakon podprla, ker povečuje dostopnost arhivskega gradiva
Vladni predlog Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih je prvotno sicer predvideval podaljšanje zaprtja arhivov za 5 let (s 75 na 80 let), vendar je parlamentarni odbor – tudi s podporo NSi – takšno spremembo zavrnil. NSi je skupaj z ostalimi opozicijskimi strankami uspela doseči, da ureditev ostane enaka, kot doslej. Sprejeti popravek zakona, dopolnjen z amandmaji, ki so jih podprli tudi poslanci NSi, bistveno bolje ureja dostop do arhivskega gradiva in arhiva nikakor ne zapira. Pri odločitvi smo upoštevali mnenje arhivske stroke, da je zakon potreben, saj izboljšuje in olajšuje delo arhivarjev in raziskovalcev.
Dosedanji 65. člena zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva je onemogočal dostop do arhivskega gradiva, ki je nastalo pred konstituiranjem Skupščine Republike Slovenije 17. maja 1990, ki se nanaša na nekdanje družbenopolitične organizacije, organe notranjih zadev (npr. policija), pravosodne organe (npr. sodišča, tožilstva, zapori) in obveščevalno varnostne službe, če gradivo vsebuje občutljive osebne podatke, ki so bili pridobljeni s kršenjem človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter se nanašajo na osebe, ki niso bile nosilke javnih funkcij.
Novi 65. člen zakona, ki so ga podprli tudi poslanci NSi (na pristojnem odboru pa predstavniki SDS), pa odpira dostop do vsega prej omenjenega gradiva, pod pogojem, da se občutljive osebne podatke prekrije (anonimizira). Anonimizacija pomeni, da v primeru, ko gre za osebne podatke (zdravstveno stanje, versko prepričanje, spolna usmerjenost, itd.), le-ti zaradi varstva osebnih podatkov ostanejo tajni, ostali podatki pa postanejo javno dostopni.
Če anonimizacije ne bi uvedli oziroma če predloga zakona ne bi spreminjali, bi prihajalo do tega, da bi arhivski dokumenti ostajali v tajnosti v celoti. Sedaj pa bodo lahko raziskovalci dostopali do vsega gradiva, z izjemo občutljivih osebnih podatkov, ki bodo prekriti. To povečuje dostopnost do arhivskega gradiva, zato smo zakon v NSi podprli.
Novi zakon tudi predvideva, da bo arhivska komisija morala o dostopnosti arhivskega gradiva odločiti v dveh mesecih, kot to določa tudi zakon o upravnem postopku. Torej bo po novem zakonu dostopnega več arhivskega gradiva. Tisto gradivo, ki je bilo doslej nedostopno, bo po novem zakonu zaradi anonimizacije dostopno.
SDS je na seji sicer predlagala, da bi ta rok omejili na 30 dni, vendar so poslanci NSi upoštevali mnenje Arhivske komisije, ki ji predseduje dr. Andreja Valič Zver in ki je izrazila mnenje, "da je bolj smiselno, da se pri postopkih, ki jih vodi, spoštuje roke kot jih določa zakon o upravnem postopku, saj so ti ustrezni."
Pojasnilo o odločitvi poslancev NSi glede dostopnosti arhivskega gradiva dajemo predvsem zaradi nekaterih napačnih in vsiljenih interpretacij, ki se tičejo tajnosti arhivskega gradiva in sprejetih sprememb zakona.
