Škof Pirih: Civiliziranost naroda in sprave je v tem, da ljudi poimenuje z imenom in jih pokoplje
Slovenija
Ob 68. obletnici mučeniške smrti Filipa Terčelja in Franca Krašne so včeraj v Davči pripravili zimski pohod po njuni zadnji poti. Romarji so se najprej zbrali v župnijski cerkvi Naše ljube Gospe presvetega srca Jezusovega v Davči, kjer je somaševanje vodil upokojeni koprski škof Metod Pirih.
Škof Pirih je v pridigi pri maši dejal, da so zločini medvojnih in povojnih pobojev v zasveti ljudi še živi, a se o tem danes javno veliko ne govori in piše. „A kar ni zapisano, kar ni v medijih, česar ne slišimo v šoli, to se ni zgodilo. Nasprotovanje odkrivanju naše preteklosti še kar naprej traja. Pogosto slišimo naj že enkrat pozabimo preteklost, ki nas samo razdvaja in se zazrimo v prihodnost. Ne moremo pristati na to, da nekdo reče, da nečesa ni bilo ali da nekaj ni vredno pomnjenja in spomina. Dokler o svoji preteklosti ne bomo povedali, kaj je bilo prav in kaj je bilo narobe, do takrat ne bo sprave, in ne bo miru v našem narodu. Na slovenskem imamo evidentiranih več kot 600 grobišč, vendar ni politične volje, da se to razišče. Vse je več ali man odvisno od dobre volje nekaterih posameznikov.“
Škof Pirih je nadaljeval, da je druga svetovna vojna v Sloveniji terjala približno sto tisoč žrtev, za mnoge od teh pa niti ne vemo, kje so pokopani. „Civiliziranost kakšnega naroda in sprave je v tem, da ljudi poimenuje z imenom in jih pokoplje.“
„Ohranjati živ spomin na ubita duhovnika Filipa Terčelja in Franca Krašno, tu v Davči, ni samo zgodovinska ampak tudi moralna zahteva. Za gospoda Filipa Terčelja že nekaj let poteka v naši koprski škofiji prizadevanje za proces beatifikacije, čeprav se uradni postopek še ni začel. Terčelj je v času fašizma in v času komunizma jasno, smelo in potrpežljivo opravljal svoje duhovniško poslanstvo. Iz njegove vere v Kristusa je izhajala njegova skrb za prizadete, za uboge in za mnoge trpeče v času druge svetovne vojne,“ je povedal škof Pirih.
Maši je sledila molitev na grobu mučencev in pohod do Štulčeve grape.
