Pregled domačih dogodkov od 10. do 17. januarja 2014

Slovenija | 18.01.2014, 10:38

V minulih dneh je bila na domačih tleh v ospredju vlada in njeno sestavljanje nove koalicijske pogodbe, odmevalo je delo preiskovalne komisije o bančnih posojilih, prav tako se je dvigal prah okoli Jožeta Možine, ki bo eden od letošnjih nagrajencev Prešernovega sklada.

Vladna koalicija je končno uspela sestaviti osnutek nove koalicijske pogodbe. Prioritete bodo gospodarstvo, mladi, zdravstvo ter boj proti korupciji, medtem ko se nekaterih perečih tem, kot je denimo privatizacija, ni dotaknila. Dogovorili so se tudi, da bodo v roku največ treh mesecev pripravili strategijo upravljanja z državnim premoženjem, ki bo vključevala tudi razumno prodajo podjetij v državni lasti. Pri projektu šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj bo koalicija pripravila zakon, ki bo več organom omogočal povezano delo oziroma revizijo ter forenzične preiskave. Partnerji namreč, pravi premierka, želijo ugotoviti, kaj je šlo narobe.

Prvaki SD, DL in DeSUS, Igor Lukšič, Gregor Virant in Karl Erjavec so zadovoljni, da bo nov dogovor upošteval njihove zahteve. Dodatnega dvigovanja davkov namreč ne bo, prav tako ne posegov v pokojnine in minimalno plačo. So pa v osnutek zapisal še nekaj načrtov, ki ne vzbujajo optimizma. Prav tako naj bi koalicijsko pogodbo zapisali ureditev pravnega položaja istospolno usmerjenih in sprejetje družinskega zakonika. Prejšnji je bil leta 2011 na referendumu zavrnjen.

Civilna iniciativa za družino in pravice otrok pravi, da bodo pri pripravi z veseljem sodelovali.

Osnutek napoveduje tudi celovito preureditev zakona o verski svobodi, vključno s spremembo modela financiranja verskih skupnosti iz javnih sredstev.

Kar nekaj črnila so na 28-ih straneh prelili pri poglavju, kaj vse jim je doslej uspelo narediti, denimo umiritev političnih strasti v državi, uravnoteženje javnih financ, ustanovitev Slovenskega državnega holdinga za upravljanje premoženja, pa tudi, da so banke rešili slabih terjatev.

Osnutek koalicijske pogodbe je torej pripravljen, čaka pa ga še usklajevanje, tako da naj bi bila končna podoba znana prihodnji teden.

Poglejmo k naslednji temi, ki je odmevala. Že pred več kot tednom dni je odstopila strokovna komisija Prešernovega sklada za scenske umetnost, in sicer zaradi odločitve, da se nagrado Prešernovega sklada podeli Jožetu Možini za dokumentarec Pedro Opeka, dober prijatelj. Ne strinjajo se namreč z odločitvijo upravnega odbora Prešernovega sklada, da podeli nagrado kandidatu, ki ga strokovna komisija ni uvrstila v končni izbor. In se je začelo. Kdo ima prav, kdo ne.

Upravni odbor kljub javni polemiki ni spremenil svoje odločitve in je vztrajal, da je njegova odločitev pravilna in strokovno utemeljena. Potrdil je namreč izbor treh kandidatov za nagrado sklada, ki jih je predlagala strokovna komisija, dodatno pa med vsemi javno predlaganimi kandidati izbral še enega, že omenjenega Možino. Strokovne komisije so delovna telesa upravnega odbora, ta pa ima popolno odgovornost odločanja. Odbor je zato vse očitke, da je deloval v nasprotju z obstoječim zakonom. zavrnil. Tudi med mnogimi kulturniki je završalo ob teh očitkih. Oster je bil Niko Grafenauer, pa tudi Meta Kušar. Prisluhnimo, kaj je slednja povedala za Radio Ognjišče. „Če je upravni odbor preglasoval strokovno komisijo samo zato, ker ji je nadrejen institucionalno, vendar se bo ugotovilo, da je ravnal pristransko in politikantsko, torej po pravilih takoimenovanega kulturnega boja, ga bo treba zamenjati. Če se bo ugotovi, da je strokovna komisija ravnala pristransko in politikantsko, čeprav je izjavila, da je delala „strokovno vestno in pošteno“, jo bo treba poklicati na odgovornost, čeprav je že odstopila. Sicer pa mislim, da bo treba demokratično kondicijo komisij, ki podeljujejo umetniške nagrade, temeljito preveriti, ker ni čisto nič boljša kot v kateri koli drugi dejavnosti pri nas. Zato so tudi poetične, introvertirane, duhovne umetniške vsebine prezirane.“ Zgodba s Prešernovimi nagrajenci- podobno je namreč pred leti razburil levico nagrajenec p. Marko Ivan Rupnik - verjetno še ne bo kmalu potihnila.

Novega ministra za gospodarstvo še nimamo, pri ministru za zdravje pa se je pojavilo ime kandidata. Igor Šoltes je za zdaj sprejemljiv le za del koalicije. Prvak SD Igor Lukšič se je odzval zelo kritično, češ da minister ne more biti nekdo, ki predstavlja stranko v nastajanju. Vodja DeSUS Karl Erjavec, ki Šoltesu sicer ne nasprotuje, pa je pojasnil, da ga ni predlagal DeSUS in ne more biti kandidat iz njihove kvote. Zdravniške vrste Šoltesa zanimivo podpirajo.

Stopnja registrirane brezposelnosti v Sloveniji je po podatkih državnega statističnega urada novembra znašala 13 odstotkov, kar je enako kot oktobra. Približno na enaki ravni kot mesec prej je ostalo tudi število delovno aktivnih.

Pri prodaji Mercatorja hrvaškemu Agrokorju se je spet zapletalo, epiloga še ni. Slaba banka oziroma Družba za upravljanje terjatev bank je sporočila, da ne more objaviti seznama terjatev, ki sta jih nanjo prenesli NLB in NKBM, ker da za to nima pravnih podlag. Zdaj z državo iščejo rešitve, da bi se to spremenilo. Sporni bančni krediti so razvnemali tudi preiskovalno komisijo državnega zbora, ki je v minulih dneh zaslišala več prič.

Slovenska bančna luknja je po oceni nekdanjega viceguvernerja Banke Slovenije Sama Nučiča posledica finančno gospodarske krize, ne bank. Po njegovih besedah je napaka, da se išče posameznika, ki je odgovoren, je dejal na zaslišanju pred preiskovalno komisijo. Spomnil se ni nobenega primera, da bi konkretna oseba od njega zahtevala odobritev kredita.

Parlamentarna komisija za nadzor javnih financ pa je na zaprti seji obravnavala potek zadnje prodaje državnih obveznic. Večina članov ni bila zadovoljna z njeno izbiro in izvedbo ter s pojasnili finančnega ministra Uroša Čuferja, zato je računskemu sodišču predlagala revizijo gospodarnosti in smotrnosti izdaje. Medtem pa se skoraj zagotovo obeta nova zadolžitev države. S finančnega ministrstva so sporočili, da so bankam Barclays, Goldman Sachs in JP Morgan Chase podelili mandat za organizacijo novih srečanj z investitorji v ZDA in Veliki Britaniji, sledila pa bi mu lahko izdaja dolarskih obveznic. Do izdaje obveznic bo po navedbah finančnega ministrstva prišlo v odvisnosti od tržnih razmer.

Nekdanjo v. d. direktorico Zdravstvenega doma Izola Gordano Živčec Kalan so zaradi zlorabe položaja obsodili na desetmesečno pogojno zaporno kazen s preizkusno dobo treh let. Živčec Kalanova, sicer tudi nekdanja predsednica zdravniške zbornice, je ob tem izrazila veliko razočaranje, njen zagovornik pa je napovedal pritožbo.

Muzikal Svinčnik zanj, ki govori o delu in življenju blažene matere Terezije, je končal pisanje svoje zgodbe in s tem potovanje po Sloveniji. Zadnjo, 34. predstavo so v nedeljo uprizorili v Domu kulture v Kamniku, kjer so dočakali stoječe ovacije zbranih v dvorani. V letu in pol so sodelujoči namesto vstopnine zbirali prostovoljne prispevke za ljudi v stiski. Zbrati jim je uspelo več kot 40 tisoč evrov, in ko so odšteli stroške, je še vedno ostalo kar nekaj tisočakov za misijone v Indiji, Ruandi, za p. Miha Majetiča, največ pa za misijon misijonark ljubezni, 19.200 evrov. Tudi za slovenske družine je nekaj ostalo in tako so za družine v stiski v Ajdovščini in Dravogradu skupno namenili 5.100 evrov.

ŠPORT

Slovenski skakalec Peter Prevc je na drugi letošnji tekmi svetovnega pokala v smučarskih poletih na Kulmu prvič v karieri stopil na najvišjo stopničko. Po drugem mestu na tekmi dan pred tem je v nedeljo ugnal vso konkurenco, skupno pa osvojil še šeste stopničke svetovnega pokala v karieri. Zmaga mu je prinesla tudi mali kristalni globus v točkovanju smučarskih poletov za letošnjo sezono. Obenem je bila to še 35. posamična za slovenske skoke, skupaj z ekipnimi pa že jubilejna 40.

Slovenska deskarja Žan Košir in Rok Marguč sta se izkazala na tekmi svetovnega pokala v paralelnem slalomu v Bad Gasteinu. Košir, ki je bil najboljši v kvalifikacijah, je na koncu zasedel drugo mesto, s katerim je tudi prevzel vodstvo v svetovnem pokalu, svetovni prvak Marguč pa je bil četrti; takšna je bila njegova uvrstitev že po kvalifikacijah.

Slovenski biatlonec Jakov Fak je osvojil drugo mesto na zasledovalni preizkušnji na 12,5 km za svetovni pokal v nemškem Ruhpoldingu. Fak, ki je zadel vse tarče, je za prvouvrščenim Norvežanom Emilom Heglejem Svendsnom, ta je bil prav tako natančen pri vseh strelih, zaostal 18 sekund. Na ženski tekmi je Teja Gregorin zasedla 15. mesto, Andreja Mali pa je bila 40.

Maja Vtič je na tekmi svetovnega pokala v smučarskih skokih v japonskem Saporu zasedla peto mesto in dosegla najboljšo slovensko uvrstitev na tekmi. Zmagala je domačinka Sara Takanaši, ki tudi prepričljivo vodi v skupnem seštevku pokala.

Marina Tomič je na dvoranskem atletskem mitingu v Ljubljani zmagala v teku na 60 m ovire in s časom 8,11 sekunde, kar je njen osebni rekord, izpolnila normo za nastop na dvoranskem svetovnem prvenstvu, ki bo marca v Sopotu na Poljskem.

Slovenski rokometaši so uspešno opravili prvi del naloge na poti do svetovnega prvenstva v Katarju leta 2015, po današnji zmagi v Velenju nad Ukrajinci s 35:23 pa so si izborili dodatni kvalifikacijski tekmi, ki bosta v prvi polovici letošnjega junija. Slovenija, ki je v skupini 3 osvojila deset, Ukrajina devet, Švica pet, Luksemburg brez točk, bo tekmico v dodatnih kvalifikacijah dobila v nedeljo, 26. januarja, v danskem Herningu. V slovenski reprezentanci je bil na današnji tekmi najbolj učinkovit Dragan Gajić s sedmimi goli. Luka Žvižej je dosegel šest zadetkov, vratar Gorazd Škof pa je zbral 16 obramb.

Od evropskega prvenstva v košarki, ki ga je gostila Slovenija, so minili dobri trije meseci, Košarkarska zveza Slovenije in Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani pa sta predstavili analizo stroškov in koristi eurobasketa 2013. Čisti dobiček po ocenah znaša 0,51 milijona evrov, ki jih bodo pri KZS vložili v razvoj košarke v Sloveniji.