Pedro Opeka in Jože Možina | (foto: Jože Jagrič)
Dežman o polemikah ob Možinovem dokumentarcu: Gre za nov napad na resnico
Slovenija
Na ves prah, ki ga je v slovenskem medijskem prostoru in na splošno v naši javnosti dvignila odločitev upravnega odbora Prešernovega sklada, da nagrado letos podeli Jožetu Možini za dokumentarec o misijonarju Pedru Opeki, so se odzvali v študijskem krožku Moč preživetja. Njegov mentor, zgodovinar Jože Dežman, je v sporočilu za javnost poudaril, da gre za nov brutalen napad na resnico. Ob tem je spomnil, da prav v teh dneh mineva deset let, odkar je bil Možina tarča napadov zaradi filma Zamolčani, moč preživetja.
Dežman je pojasnil, da so nastopajoči v filmu Zamolčani, moč preživetja, ki ga je Možina posnel s člani njegovega krožka, pred desetimi leti naleteli na izredne odzive. Kot je zapisal, so povedali resnice o tem, kako so jim komunistične oblasti uničile življenje, in s tem izzvali ogromno sočutja. To, da je javnost dobro sprejela dokumentarec, je po Dežmanovih besedah razbesnelo "titofile", kot je imenoval revolucionarje in njihove dediče.
Omenil je, da sta takrat napad na Možino vodila zveza borcev in Janez Stanovnik, ki naj bi ga med drugim razjezile besede članov krožka Moč preživetja, da odpuščajo morilcem svojih najbližjih in da se jim smilijo, ko vidijo, s kakšnim bremenom vesti živijo. Poleg zveze borce in Stanovnika je Dežman omenil tednik Mladina, ki je podatek iz filma Zamolčani, moč preživetja, da je partizansko gibanje med vojno pobilo približno 4 tisoč 200 slovenskih civilistov, označil za laž. Dežman je zato opozoril, da je danes znano, da podatek drži, saj dodatne raziskave kažejo, da je bilo kar 98 odstotkov civilistov pobitih brez sojenja. Kot je dodal, različne "zagovore nasilja poslušamo tudi ob najnovejši razpravi o zločinih titoistične politične policije".
Ob tem se mu zdi nenavadno, da so napadi na Možinov dokumentarec Pedro Opeka, dober prijatelj orkestrirani zelo podobni kot vpitje, tako je še poudaril Dežman, "obupanih titofilov, ki bežijo pred resnico in pravico". Sporočilo tega filma je po njegovem mnenju podobno sporočilu, ki ga je Možina poslal v svet tudi v svojih ostalih uspešnicah, to je, da "obsoja zločine in nasilje, nastopajoči pa s svojim zgledom, dejanji pričajo za resnico, vest, sožitje, ljubezen, omiko, oliko, spodobnost, strpnost, miroljubnost, odpuščanje …" V krožku, ki ga vodi Dežman, zato verjamejo, da sta navdušenje in radodarnost, s katero Slovenci sprejemamo našega misijonarja na Madagaskarju, spodbudila tudi omenjeni Možinov film.
