Štuhec in Grafenauer o polemiki glede Prešernove nagrade za Jožeta Možino

Slovenija 13. 01. 2014, 18:42

V Sloveniji je v preteklih dneh precej prahu dvignila odločitev upravnega odbora Prešernovega sklada, da letos nagrado podeli Jožetu Možini za dokumentarni film o našem misijonarju na Madagaskarju Pedru Opeki. Ker Možina ni bil uvrščen v končni izbor, so odstopili člani strokovne komisije.

Dokumentarec Pedro Opeka, dober prijatelj so za nagrado predlagali trije nekdanji Prešernovi nagrajenci: Drago Jančar, Niko Grafenauer in Zorko Simčič. Druga skupina predlagateljev so civilna gibanja, med njimi Svetovni slovenski kongres in Svet slovenskih organizacij iz Italije. Upravi odbor Prešernovega sklada bo o odstopu komisije in tudi o tem, ali naj Možina prejme nagrado ali ne, sprejel v torek.

Komisija za scenske umetnosti je predlaga tri svoje predloge, med katerimi ni Jožeta Možine. Upravni odbor je nato 22. novembra sprejel dva predloga in soglasno izbral še Možino. Po smrti predsednika upravnega odbora Prešernovega sklada akademika Jožeta Trontlja je omenjena komisija prišla na dan s predlogom po izločitvi Možine. "Tukaj ne gre samo za film o Pedru Opeki, pač pa za kompletni diapazon vsega tistega, kar predstavlja moj prijatelj Jože Možina. Če samo omenim, da je bil več let urednik revije Ampak, ki je izhajala pri Novi reviji, kjer sem bil glavni urednik, in tudi ostali njegovi prispevki, ki jih je objavljal, ne le na televiziji, ampak tudi v tisku, kažejo na eno samoniklo, politično neodvisno osebnost, ki ima vso mero verodostojnosti in tudi etične drže, ki jo danes povsod pogrešam. Med drugim je naredil tudi film o Hudi jami ter še nekaj tovrstnih reči in zaradi tega se mi je zdelo zelo primerno, da se podpre to njegovo kandidaturo, ker danes v slovenskem novinarstvu zelo redko srečaš koga s tako držo, kot jo ima Jože Možina. To kar se danes dogaja, je pa zame res poden," je za Radio Ognjišče povedal predlagatelj Možine za Prešernovo nagrado Niko Grafenauer.

Da gre v primeru Možine za tipično slovensko zgodbo, pa je v pogovoru za Radio Ognjišče poudaril moralni teolog dr. Ivan Štuhec. "Prvič: Jože Možina je za ta svoj dokumentarec požel kar nekaj uspehov v tujem okolju, medtem kot je bil doma tako rekoč prezrt. Že tukaj se vidi, da če nisi iz pravega testa in če ne misliš v pravi smeri, potem seveda v Slovenskem prostoru ne moreš pričakovati vsaj približno take pozornosti, kakršne je bil deležen v tujini. Drugič: Če nekoga predlagajo tako imenitne osebe (Drago Jančar, Niko Grafenauer in Zorko Simčič), kot so ti trije, bi seveda komisija, ne samo zaradi tega, ker so ti trije to predlagali, ampak bi si morala resno postaviti vprašanje, ali so motivi teh treh ljudi bili zgolj politične in ideološke narave ali pa so bili širše narave v smislu identitete slovenstva. Možina in Pedro Opeka sta del slovenske sodobne identitete, ki bi jo lahko povezali tudi z vsesplošno, rečemo lahko slovensko dobrodelnostjo in s slovensko socialno občutljivostjo, ki se pokaže praktično v vseh dobrodelnih akcijah," je povedal Štuhec.

Prepričan je, da je določeni slovenski kulturni sredini vse kar zadiši po krščanstvu in katolištvu neprebavljivo. "To ne sme imeti svojega prostora v neki etablirani instituciji, kakršne so Prešernove nagrade, in to je noro. To je dobesedno noro. Preko vsega tega lahko rečemo samo, da nekdo permanentno generira kulturni boj na slovenskem, in ta kulturni boj je v prvi vrsti usmerjen zoper katolištvo, ne zoper karkoli drugega. Primer Rupnik in Možina samo potrjujeta, da določene nazorske opcije v Sloveniji niso pripravljene razmišljati ne demokratično, ne pluralno, kaj šele odprto, dialoško, v odnosu do katoliškega miljeja, in to je naš osnovni problem."