Igor Omerza
Udbovski umori v slovenskih medijih
Slovenija
Združenje novinarjev in publicistov pripravlja v ponedeljek ob 17. uri v dvorani Svetovnega slovenskega kongresa v Ljubljani okroglo mizo z naslovom "Udbovski umori v slovenskih medijih". Na njej se bodo med drugim vprašali, zakaj hrvaški mediji dnevno poročajo o umorih nekdanje jugoslovanske tajne policije Udbe v tujini, a slovenski o tem večinoma molčijo. Med gosti bosta tudi raziskovalec Roman Leljak in publicist Igor Omerza.
V zadnjih tednih smo bili priča številnim zgodbam, kaj je počela tajna politična policija. Nekatere izmed njih je v javnost posredoval tudi raziskovalec Roman Leljak. O tem, kako pristne so te zgodbe, je publicist Igor Omerza za naš radio povedal: "Te zgodbe so popolnoma pristne. To so dokumenti iz javnega arhiva, odprtega udbovskega dela in dokumenti so verodostojni."
In zakaj o teh dokumentih govorimo šele danes? "Ti dokumenti so bili odkriti pred nedavnim. Čeprav je večina udbovskega arhiva uničenega, je tisto, kar je ostalo, še vedno slabo pregledano."
Slovenski mediji o teh zgodbah, tudi denimo o seznamu z Golega otoka, govorijo zelo malo, zato Omerza opozarja, da gre za "pomanjkljivo obveščanje o določenih zadevah, ki so še vedno del naše zgodovine".
Spomnimo, da dokumenti, pridobljeni v Arhivu RS, kažejo, da je takratni načelnik Službe državne varnosti v Sloveniji Janez Zemljarič odobril akcijo, v kateri je bil leta 1975 v Celovcu ubit hrvaški emigrant Nikica Martinović. To je nedavno povedal raziskovalec Roman Leljak, ki je opozoril tudi na prihajajoče omejitve dostopa do arhivov.
Da je akcijo odobril Zemljarič, po besedah Leljaka med drugim kaže v arhivu pridobljen načrt operativnega dela akcije Pliberški vod, ki je potekala v okviru Službe državne varnosti (SDV). Omenjeni načrt za leto 1975, ki ga je podpisal Zemljarič, je SDV sprejela leta 1974, predvideva pa ohromitev dela hrvaške emigracije in ustvarjanje njenega medsebojnega nezaupanja.
Kmalu po sprejetju načrta je SDV 4. februarja 1975 po navedbah Leljaka aktivirala Milana Doriča (Hanzija), za katerega eden izmed dokumentov navaja, da bi bi se ga lahko uporabilo "še za neko konkretno akcijo na enega izmed njemu poznanih ekstremistov, nato pa bi se ga potegnilo v SFRJ, kjer bi se mu dalo finančna sredstva, da odpre gostinski lokal". Na dokumentu je po besedah Leljaka Zemljaričev pripis in podpis, da se s predlaganim strinja.
Iz še enega dokumenta je razvidno, da je SDV Doriču še isti dan izdala dva lažna potna lista ter dva okvirja za brzostrelko. Nekdanjega poročnika hrvaške domobranske vojske Martinovića so ubili 17. februarja 1975 v njegovi trgovini v Celovcu, iz česar Leljak sklepa, da ga je ubil Dorič. Slednji sicer po navedbah publicista in raziskovalca danes živi v Nemčiji, kjer ima gostinski lokal. Iz potrdil, ki jih je pridobil Leljak, je tudi razvidno, da je SDV Doriču za njegovo dejavnost od leta 1954 do 17. aprila 1990 v nemških markah izplačala skupno dober milijon evrov.
