Mediji
Novinarski organizaciji o pritiskih glede razkrivanja virov informacij
Slovenija
V teh dneh odmeva nova zgodba, povezana z novinarskim delom. Potem ko je minister za obrambo Roman Jakič vložil ovadbo zaradi odtekanja informacij, so na specializiranem tožilstvu želeli zaslišati novinarko Večera Damijano Žišt. Zanimalo jih je, kako je izvedela za hišno preiskavo pri Jakiču. Žištova ni pričala, kot je poudarila, varuje svoje vire. Nekateri mediji so medtem prejeli dopis, naj specializiranemu državnemu tožilstvu posredujejo fotografije, ki so jih posneli na novinarski konferenci obrambnega ministra po omenjeni preiskavi, povezani z afero Stožice. Obe novinarski organizaciji v naši državi sta kritični.
Žištova je, kot je znano, na dan hišne preiskave pred Jakičevo hišo, ki ga v aferi Stožice preiskujejo zaradi domnevne zlorabe položaja in prevar pri pogodbah v času, ko je bil še direktor Zavoda Tivoli, s fotoreporterjem prišla še pred kriminalisti. Obrambni minister je zaradi odtekanja informacij ovadil neznanega storilca, ki bi po njegovem lahko prihajal iz vrst policije, tožilstva ali sodišča. Žištovo so v začetku tedna povabili na oddelek za preiskovanje in pregon uradnih oseb s posebnimi pooblastili, ki kot samostojna notranja organizacijska enota deluje pri specializiranemu državnemu tožilstvu. Zaslišanja ni bilo, kot je pojasnila Žištova, je iluzorno pričakovati, da bo kot novinarka kar koli povedala o svojih virih.
V Društvu novinarjev Slovenije poudarjajo, da je zagotavljanje in varovanje anonimnosti vira eden od osnovnih mehanizmov, ki novinarjem omogoča pridobivanje pomembnih informacij v javnem interesu od ljudi, ki bi jih, če bi jih razkrili, čakali različni ukrepi oziroma bi bilo v skrajnih primerih lahko ogroženo njihovo življenje. Kot dodajajo, novinar, ki prelomi obljubo molčečnosti, ne izgubi le konkretnega vira, ampak veliko število potencialnih virov v prihodnosti, ne le zase, ampak tudi za ostale kolege. V društvu opozarjajo, da to močno ogroža nadzorno vlogo medijev in svoboden pretok za javnost pomembnih informacij. Tudi v Združenju novinarjev in publicistov so prepričani, da je zelo pomembno, da novinar ohranja svoj vir. Kot je za naš radio dejal predsednik Tino Mamić, je to temelj ustavno zagotovljene svobode govora. "V našem pravosodju, ki je tudi ena ključnih razvojnih cokel v Sloveniji, se velikokrat dogaja, da se, namesto da bi lovili tatu, lovi tistega, ki je tatu videl in o tem nekaj povedal, ter se nato pritiska nanj," je prepričan. Kar v omenjenem primeru počenja pravosodje, je po njegovem smešno. "Bral sem dopis, ki zahteva fotografije fotografa časopisa Finance, ki je fotografiral ministrovo tiskovno konferenco. To kaže na neresnost države, ki mora novinarje spraševati za take banalnosti," je dodal.
Mamić je še opozoril, da so bili v Sloveniji tudi v preteklih letih tarča pravosodja določeni novinarji, a se o tem ni govorilo. "Jože Možina je moral na primer policiji pojasnjevati, kje je dobil informacije o primeru Ribičič, o tem ni poročal nihče. Tudi kolege na Reporterju so večkrat preiskovali, a se ni zgodilo nič," je pojasnil.
Medtem ko v Društvu novinarjev Slovenije ocenjujejo, da je naša zakonodaja na področju varovanja novinarjevega vira informacij v primerjavi z evropskimi standardi pomanjkljiva, Mamić ugotavlja, da to drži le deloma. Po njegovem je namreč v primerjavi z evropskim precej pomanjkljivo slovensko novinarstvo. "Dokler v državi ne bomo imeli "ne levega", torej splošno informativnega dnevnika, je težko govoriti o zakonodaji, ki bi se morala spreminjati. Gre za medijsko nepluralnost, ki blokira gospodarski in vsestranski razvoj države," je dejal. Mamić tudi meni, da smo v primežu medijev, ki na napačen način poročajo o napačnih stvareh.
