Sneg
Prava zima še pride
Slovenija
Nadpovprečno visoke temperature za ta letni čas povzročajo nevšečnosti predvsem zimskim turističnim središčem, kjer ni snega. Prireditelji tekem v alpskem smučanju so morali odpovedati kar nekaj dogodkov, med drugim na zagrebškem Sljemenu in v Münchnu, organizatorji jubilejne Zlate lisice še niso izgubili upanja. Pretopla zima zmanjšuje tudi odpornost nekaterih rastlin na pozebo. Klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogataj ob tem pravi, da se bomo morali navaditi na izjemna vremenska stanja, bo pa prava ohladitev neizbežno prišla.
Razlogi za toplo »jesensko« zimo
Verjetno bomo v prihodnjih desetletjih imeli vse bolj neobičajne zime, ki bodo zelo mile in brez snega ali pa zelo snežene in posledično hladne, meni klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj.
Po njenih besedah se vsi letni časi ogrevajo in tega procesa ne moremo več ustaviti. Trenutno vremensko dogajanje se v obliki izrazito nadpovprečnih temperatur vleče že od sredine novembra. »V Ljubljani je bilo v januarju štiri, pet dni, ko so bile temperature najvišje za ta letni čas, ne samo v zadnjih 20 letih, ampak še za daljše obdobje. Podobne izkušnje ima velik del Evrope. Dejstvo je tudi, da se nam podnebje ogreva tudi poleti. Mogoče smo že pozabili na lanske ekstremne avgustovske temperature čez 40 stopinj. Vzroke za tako spremenjene vremenske vzorce gre iskati v podnebnih spremembah, ki jih že čutimo. To ni stvar prihodnosti, ampak nekaj, kar že imamo. Ena od značilnosti podnebnih sprememb niso samo višje temperature, ampak tudi, da nam ti vzorci izrazito toplega vremena vztrajajo več kot teden ali pa celo več kot mesec dni. To so spremembe, ki jih prej nismo bili navajeni.«
V prvi vrsti gre za vremensko naravno spremenljivost, ki je v pomladnih mesecih izrazita, saj lahko sneži še aprila ali celo maja. Drug razlog je splošno kroženje zraka nad severno poloblo, ki je že nekaj časa spremenjeno, saj imamo opraviti s spremenjeno energijsko bilanco planeta. »Spremembe žal vodijo v povečano število ekstremnih vremenskih stanj. Podobno kot dobivamo poleti hkrati več suš in poplav, tako je tudi pozimi, je opozorila.«
Na ameriškem srednjem zahodu arktični mraz
Medtem ko se Evropa sooča s (pre)visokimi temperaturami za ta del leta, pa je večje območje srednjega dela Združenih držav Amerike zajel arktični mraz. Zaradi nizkih temperatur je bilo odpovedanih približno 4000 poletov, 7500 pa jih je bilo odloženih. Najhuje je v Montani, Severni in Južni Dakoti, Minnesoti, Iowi, Wisconsinu, Michiganu in Nebraski. V nekaterih krajih so namerili minus 38 stopinj Celzija, občutek pa je, kot bi bilo - 50 stopinj.
»Gre samo za občutek, sicer pa ni temperature niso tako zelo nizke tam. Je pa res, da je to povezano. Tako, kot imamo mi neobičajne vzorce, jih imajo tudi drugje. Spremembe v okolju niso enoznačne. Dejansko imamo opravka tudi s povečano variabilnostjo vremena, to se pravi, da gremo lahko iz ene skrajnosti v drugo. Skupno pa je, da tega za nek letni čas ne pričakujemo. Dva pojava, ki sta različna, imata torej iste korenine oziroma vzroke,« je pojasnila Kajfež Bogatajeva.
Verjetnost suše dvakrat večja kot pred 30 leti
Na osnovi trenutnih zimskih razmer še ne moremo sklepati o tem, kakšno bo poletje. »Kar lahko o poletju rečemo že zdaj, januarja, je pač statistika, ki kaže, da se nam poletja še bolj grejejo kot zime. To ogrevanje poleti je žal tudi združeno s pomanjkanjem padavin. Tako da je verjetnost za vroče, sušno poletje dvakrat večja kot pred recimo 30 leti, kar pomeni, da se nam suše pojavljajo dvakrat pogosteje.«
Glede letošnje zime je Kajfež Bogatajeva povedala, da se je astronomsko šele dobro začela, zato ne dvomi, da bo februar in morda še marec postregel tudi z obdobji hladnega vremena in snega.
Visoke zimske temperature za trajne nasade niso najbolj prijazne. »Sadno drevje potrebuje mraz, da se normalno razvije v določenem časovnem intervalu konstantno zelo nizke temperature. Tega zdaj ni. Druga stvar je odpornost rastlin na pozebo, ki pade. Če se ta dormanca prekine, so rastline nepripravljene na ohladitev, ki bo neizbežno prišla. Če bodo ti prehodi zelo hitri, se lahko bojimo škode tako na drevju kot na nekaterih ozimnih posevkih.«
