Kakšni so učinki odprave plačanega praznika 2. januarja?

Slovenija 03. 01. 2014, 15:59

2. januar v Sloveniji že drugo leto ni bil več dela prost dan. Po ocenah gospodarske zbornice in tudi statističnega urada je finančni učinek odprave plačanega praznika na dodano vrednost približno 35 milijonov evrov.

Praznični 2. januar je bil v naši državi odpravljen z zakonom za uravnoteženje javnih financ, ki je bil sprejet maja 2012. Svetovalec generalnega direktorja gospodarske zbornice Goran Novkovič je v pogovoru za naš radio povedal, da se finančni učinek, ki je bil znan že lani, to je približno 35 milijonov evrov, tudi letos ni bistveno spreminjal. "Če to primerjamo z eno od številk: 30 milijonov evrov je dodatnega davka, ki ga bo gospodarstvo letos plačalo v obliki davka na nepremičnine. To je ena taka relacija," je pojasnil. Na vprašanje, koliko je 2. januar kot delovni dan prispeval k bruto domačemu proizvodu, je po Novkovičevih besedah težko odgovoriti, saj je treba upoštevati več vidikov. "A dejstvo je, da je v tem trenutku, ko imamo krizo, ko poskušamo izplavati iz nje, vsak delovni dan, vsaka delovna ura pomembna. Predvsem tudi zato, ker imamo v Sloveniji v primerjavi z nekaterimi ostalimi državami ali vsaj v povprečju več prazničnih in dopustniških dni," je dodal.

Novkovič je poudaril, da je finančno ugodneje, če delavec, ki želi biti 2. januarja prost, izrabi svoj letni dopust. Po njegovih besedah nekatera tehnološka ali proizvodna podjetja takšne dneve izkoristijo tudi za remont, za čiščenje, zato se odločijo za kolektivni dopust. "To, kar se dogaja v medijih, je fenomen - da se poskuša prikazati, da ni učinka, če je nekdo vzel dopust ali če je šlo za kolektivni dopust. Učinek je," je prepričan. Problematično je, tako Novkovič, da nekateri ne prijavljajo dopusta.

Sindikalisti opozarjajo, da ukinitev praznika 2. januarja ni pripomogla k premagovanju krize in boljšemu življenju, kar so obljubljali politiki. "To je všečna izjava. A ukinitev praznika je en delček v segmentu ukrepov. Vemo pa, da lani nismo opravili cel kup domačih nalog na ostalih segmentih. Imamo še vedno preveliko obdavčitev dela, to je eden ključnih razlogov, zakaj imamo manj zaposlitev, imamo še vedno precej rigidno zakonodajo, ogromno birokratskih ovir pri strateških naložbah, zaradi česar ni dovolj delovnih mest," očitke zavrača Novkovič. Po njegovem izvleči iz konteksta en tak ukrep in reči, da ni pripomogel k celotni sliki, nima nikakršne ekonomske logike.