Kaj čaka Slovenijo?
Kaj čaka Slovenijo v 2014?
Slovenija
V letu, ki je pred nami, čaka Slovenijo konsolidacija javnih financ in bančnega sistema, pomoč gospodarstvu, privatizacija državnih podjetij. Začel bo veljati nepremičninski zakon, končalo pa naj bi se padanje BDP. Na političnem prizorišču bo v ospredju rekonstrukcija vlade z novima ministroma, pa tudi lokalne volitve.
Na političnem parketu bo v letu 2014 kar pestro. Obeta se imenovanje najmanj dveh novih ministrov; za gospodarski razvoj in tehnologijo ter za zdravje. Menjava ministrskih resorjev za zdaj ostaja odprta. Vlado čaka kar nekaj zahtevnih projektov. Med drugim ne bodo mogli mimo ukrepov za vzdržnost financiranja javne zdravstvene blagajne, od novega ministra pa se pričakuje tudi priprava zdravstvene reforme.
Z novim letom je Slovenija dobila davek na nepremičnine, ki bo nadomestil več dosedanjih dajatev od nepremičnega premoženja. V začetku leta bodo potekali administrativni postopki za obračun davka, a zakon bo moral prestati še presojo ustavnosti na ustavnem sodišču, ki lahko tudi zadrži njegovo izvajanje. V prvem četrtletju je pričakovati sprejem zakona o Slovenskem državnem holdingu, ki naj bi nato postopoma tudi s sprejemom strategije za upravljanje državnih naložb zaživel v praksi.
Že v prvem polletju bi se utegnila zaključiti dva pomembna postopka privatizacije iz paketa državnih naložb za prodajo. Nova lastnika bi tako lahko po nekaterih ocenah dobila Telekom Slovenije in Aerodrom Ljubljana. Interes za obe podjetji naj bi bil velik, med interesenti pa se omenjajo finančni in strateški vlagatelji iz Evrope ter tudi zunaj nje.
Skozi vse leto je pričakovati zgodbe o sanaciji in prestrukturiranju prezadolženih podjetij, pri katerih bodo poleg obstoječih lastnikov ključno vlogo igrale banke, pa tudi Družba za upravljanje terjatev bank. V praksi se bo pokazala tudi učinkovitost zadnjih sprememb insolvenčne zakonodaje. Do aprila bo v več fazah potekal prenos preostalih slabih terjatev iz NLB in NKBM ter tudi iz Abanke na DUTB. Prenosi iz Abanke se bodo začeli, ko bo ta oblikovala načrt prestrukturiranja in dobila soglasje Evropske komisije. Abanka naj bi načrt pripravila v prvih dveh mesecih leta.
Na bančnem področju mora na podlagi rezultatov pregledov bank pet bančnih ustanov, ki države še niso zaprosile za izvedbo ukrepov, do konca junija predstaviti načrte za kapitalsko krepitev. Če jim tega ne bo uspelo storiti, je vsaj v kakšnem od teh primerov pričakovati državno pomoč. Gre za Gorenjsko banko, Banko Celje, Unicredit, Raiffeisen in Hypo Alpe Adria.
V novem letu bodo v ospredju tudi ukrepi za boljše pobiranje davkov in boj proti sivi ekonomiji. V začetku leta naj bi zaživela nova Finančna uprava, ki bo združevala davčno in carinsko upravo. Nadaljevali naj bi se okrepljeni postopki davčnega nadzora po različnih dejavnostih, po 31. 3. pa se bodo predvidoma uveljavili tudi zadnji vladni ukrepi na področju pobiranja davkov. Gre za širitev davčnih blagajn na vse dejavnosti in postopno omejevanje gotovinskega poslovanja.
Veljati naj bi začela tudi zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno ter o inšpekciji dela, katerih cilj je omejiti sivo ekonomijo na trgu dela. Z novelo zakona o davčnem postopku se bo država s 70-odstotno obdavčitvijo lotila tudi neprijavljenih dohodkov.
