Škof dr. Peter Štumpf
Škof Štumpf po obisku rojakov v Kanadi in Argentini
Matjaž Merljak
Murskosoboški škof msgr. dr. Peter Štumpf, ki je med slovenskimi škofi odgovoren za pastoralo Slovencev po svetu, se je konec meseca septembra mudil pri rojakih v Kanadi, v drugi polovici novembra pa v Argentini. Vtise z obeh obiskov je z nami delil v oddaji Slovencem po svetu in domovini.
V Kanadi je obiskal rojake v Hamiltonu, kjer so v septembru začeli praznovali zlati jubilej župnije. Večina rojakov je Prekmurcev in dobil je občutek, da je v srcu Slovenije. Obiskal je tudi skupnost v Torontu in tako dobil vtis o življenju rojakov v Kanadi - to je bil njegov prvi obisk v tej državi: „Tretja in četrta generacija pešata v slovenskem jeziku. Ne gre za asimilacijo, saj je srce teh otrok, čeprav ne govorijo slovensko, slovensko. Treba jim je pomagati, da bo obstalo. A za prihodnost je vprašanje dušnega pastirstva slovenskih duhovnikov: morda bodo morali prevzeti angleške župnije in delati zraven za Slovence, taka praksa je že ponekod v Evropi.“
V Argentini je bil škof Štumpf prvič pred šestimi leti. Tokrat je obiskal Buenos Aires in skupaj z romarji iz Slovenije tudi Bariloče, kjer tudi živi slovenska skupnost. V Buenos Airesu se je udeležili 58. Slovenskega dneva, srečal se je tudi s slovenskimi duhovniki in predstavniki društev, ki jim je spregovorili o Cerkvi na Slovenskem. Sicer pa je podelil zakrament svete birme 90-im mladim, trinajstim ga je podelil v Slovenski vasi v Lanusu, ki jo oskrbujejo slovenski lazaristi in 77-im iz drugih slovenskih domov. Ta slovesnost je bila na praznik Kristusa Kralja vesoljstva v ukrajinski cerkvi v Buenos Airesu, ki je bila največja takrat prosta cerkev. Škof je še povedal zanimivost, da je bilo v soboto, ko je bila birma v Lanusu, v Buenos Airesu birmanih 10.500 mladih.
V nedeljo je dr. Peter Štumpf birmal tudi 11-letno Sofio Petkovšek, ki ima eno redkih genskih bolezni in otroci s to boleznijo običajno umrejo zelo zgodaj. Leta 2008 so škofje mariborske metropolije opravili mašo in devetdnevnico po vseh metropoliji za to deklico. Starši so prepričani, da deklica živi zaradi molitve teh ljudi.
Srečal je okoli 4000 ljudi, ki so zavedni, pošteni, ki lepo govorijo slovensko ... Boli jih, da jih država še sedaj ne sprejema, kot bi si zaslužili, čeprav imamo že veliko intelektualcev in kulturnih delavcev iz argentinske izseljenske skupnosti v Sloveniji.
V pogovoru se je tudi dotaknil razlik med slovenskim skupnostma, ki jih je obiskal. Obe sta kulturno dejavni, razlike so zaradi vzroka odhoda v svet. Kanadska migracija je bolj gospodarska, tja so odhajali neporočeni ljudje, Argentina pa je sprejemala družine in ti so bili večinoma intelektualci, za komunistični sistem neugodni. To je ustvarilo močne baze slovenskih skupnosti, ki še danes živijo iz tega kapitala. A zavedajo se, da je duhovnik vir vere in slovenstva, zato bo treba bolj resno razmišljati, da bi okrepili slovensko pastoralo v Buenos Airesu, saj stav dva duhovnika premalo.
