Pregled slovenskih dogodkov od petka do petka

Slovenija | 22.12.2013, 00:10 Marjana Debevec

Evropska komisija je v sredo sprejela odločitve o petih slovenskih bankah za začetek sanacije bančnega sektorja. Državno pomoč je odobrila za Novo ljubljansko banko in Novo kreditno banko Maribor, začasno državno pomoč za Abanko, dokončno pa bo odobrila državni poroštvi za Probanko in Factor banko. Ta teden pa so zaznamovale tudi preiskave Nacionalnega preiskovalnega urada glede suma korupcijskih kaznivih dejanj v zdravstvu in domnevnih kaznivih dejanj v največji banki NLB. Bolj razveseljiva je novica, da je se začel postopke beatifikacije za škofa Antona Mahnića in da naše domove ter državne ustanove že razsvetljuje Luč miru iz Betlehema.

POLITIKA IN GOSPODARSTVO

Po zeleni luči iz Bruslja so v Sloveniji že začeli izvajati ukrepe za sanacijo bančnega sistema. Kot je povedal finančni minister Uroš Čufer, so vseh pet bank dokapitalizirali in pri tem izbrisali podrejene lastnike obveznic in delnic teh bank. Pri podržavljenju NLB, NKBM in Abanke je tako brez celotnega svojega vložka ostalo skoraj 100.000 državljanov. NKBM in NLB pa sta tudi podpisali pogodbo s slabo banko za prenos slabih terjatev. Prvi prenos z večjih podjetij, kot so Merkur, Cimos in Adria Airways se je zgodil že v petek. Zanimivo pa je sprenevedanje vlade o tem, kdo je kriv za nastalo situacijo.

Kaj natančno se dogaja: Ob postopkih dokapitalizacije je Banka Slovenije odločila, da se v NLB izniči osnovni kapital banke v višini dobrih 184 milijonov evrov, v NKBM v višini nekaj več kot 143 milijonov evrov in v Abanki v višini 7,2 milijona evrov. Delnice so bile razveljavljene in izbrisane iz delniške knjige pri Centralni klirinško depotni družbi. Na finančnem ministrstvu tako pojasnjujejo, da je država zdaj edini lastnik bank, delničarji in imetniki podrejenega dolga pa so k pokritju izgub prispevali skupno 505 milijonov evrov. Ali povedano drugače: brez delnic je po poročanju Financ ostalo 99.818 delničarjev NLB, NKBM in Abanke. 100 odstotkov ima zdaj država v NLB in NKBM, 25 odstotkov in eno delnico namerava država ohraniti v NLB po privatizaciji (predvidoma leta 2016), nič pa ne bo ohranila v NKBM, saj jo namerava kot prvo prodati. Vsak davkoplačevalec bo za pokritje bančne luknje prispeval okrog 3000 evrov. Ukrep, ki sledi dokapitalizaciji, je prenos terjatev podjetij na Družbo za upravljanje terjatev bank, ki je prvi paket dobila v petek, v njem pa so slaba posojila nekaterih večjih podjetij, ki so v stečaju ali nujno potrebujejo prestrukturiranje. Med njimi so Merkur, Cimos, Adria Airways, DZS, T2, holdingi Sava, Istrabenz, ACH, Zvon Ena in Zvon Dve, Primorje, SCT, Vegrad in Grep.

Državni zbor se je v petek sestal na izredni seji, na kateri je na zahtevo poslanske skupine SDS razpravljal o sanaciji bank. Pobudniki seje so od vlade zahtevali seznam odgovornih za prejšnji teden razkrito več milijardno luknjo v bankah v lasti države. Za veliko teh posojil, ki niso bila nikoli odplačana, namreč v SDS menijo, da so bila dodeljena na podlagi političnih pritiskov, prijateljskih vezi in klientelističnih povezav, predvsem ljudi okrog levih strank in Foruma 21.

Slovenija je po besedah poslanca Andreja Širclja ena redkih držav, kjer se te mreže niso pretrgale. Ta politika se je skrivala pod imenom nacionalnega interesa.

Kriminalisti Nacionalnega preiskovalnega urada so v četrtek na 58 naslovih po Sloveniji preiskovali sume korupcijskih kaznivih dejanj v zdravstvu. Pridržanih je bilo trinajst osumljencev, med katerimi so bili štiri vodje oddelkov, dva kirurga in vodji lekarn ter nekaj predstavnikov dobaviteljev zdravstvene opreme. Vsi so že izpuščeni na prostost.

Dobavitelji naj bi zdravnikom in zaposlenim v zdravstvenih ustanovah ponudili nagrade v zameno, da bi bili izbrani oziroma bi zdravstveni zavod kupil ravno njihove izdelke. Po podatkih policije je del strukture cene zdravstvenih pripomočkov že vseboval odstotke, ki so bili namenjeni za podkupnine. Ti so se gibali med pet in 20 odstotkov. Tako naj bi zdravstveno zavarovalnico oškodovali za 1,18 milijona evrov.

Kot je ugotovila policija, je višina podkupnin znašala med 10.000 in 101.000 evrov. Dobavitelji so nagrade nakazovali na tekoče račune, ki so bili prav v ta namen odprti v Avstriji, Nemčiji in na Hrvaškem. Tiskovna predstavnica policije Vesna Drole je napovedala, da se bo preiskava nadaljevala tudi v prihodnje.

Po državi pa so v tem tednu potekale tudi nove preiskave Nacionalnega preiskovalnega urada, vnovič zaradi domnevnih kaznivih dejanj v največji banki NLB. 11 hišnih preiskav pri fizičnih in pravnih osebah na območju Maribora in Ljubljane naj bi bile povezane s spornim kreditiranjem podjetja Oil Metal Company v lasti Samida Osmanovića. V času odobravanja teh posojil je bil vodja mariborske poslovalnice NLB Borut Rataj, direktor omenjenega bančnega centra pa je bil Albin Turk, zdaj direktor Mariborskih lekarn. Darko Majhenič, direktor NPU, je na tiskovni konferenci povedal, da je banka skupno oškodovana za 48 milijonov evrov.

Te dni je bila na slovenskem političnem prizorišču najbolj na udaru največja koalicijska stranka PS – poleg tega, da je zadolžena za pripravo koalicijske pogodbe, se mora soočati z vprašanji o vodstvu, nenazadnje pa še s kritiko o visokih stroških potovanj ministra Romana Jakiča. Ta je očitke o razsipništvu zavrnil in poudaril, da je vsako pot predhodno uskladil z zunanjim ministrstvom. Kljub temu njegovega predhodnika Aleša Hojsa še vedno preseneča, da so sredstva, ki jih je Jakič porabil v devetih mesecih delovanja, kar dvakrat večja od tistih, ki jih je on porabil v svojem, daljšem obdobju ministrovanja. Za naš radio je izrazil presenečenje nad Jakičevim potovanjem v Kanado, natančneje na varnostno konferenco v Halifax.

»Moram reči, da smo bili tja povabljeni tudi mi, pa se je nismo udeležili, ker smo menili, da je dovolj, če se udeležimo varnostne konference, ki poteka na istem ali celo še višjem nivoju v Muenchnu. Rekel bi, da se mi zdi odnos te vlade oz. tega ministra do trenutnega stanja v državi, ko nas pesti resnična finančna kriza in ko se ljudje vsak dan borijo bodisi s svojimi delovnimi mesti, bodisi s tem, da jih izgubljajo, absolutno neodgovoren.«

Evropski poslanec Lojze Peterle ni dobil podpore slovenske vlade za kandidiranje na mesto generalnega sekretarja Sveta Evrope. Rok se je iztekel v nedeljo – pristojno ministrstvo pa kandidature ni vložilo. Zunanji minister Karl Erjavec je namreč kot neodgovorno in neresno označil to, da je Peterle svoj pisni predlog ministrstvu podal šele v petek. Evropski poslanec je na to dejal, da je bilo ministrstvo o njegovi možni kandidaturi neformalno obveščeno že na začetku meseca, presenečen pa je tudi nad Erjavčevimi odzivi, zato se sprašuje, ali smo država ali tržnica.

CERKEV:

Sveti sedež je v začetku novembra vsem škofovskim konferencam poslal anketni vprašalnik, s katerim želi pridobiti mnenja katoličanov pred III. izrednim generalnim zasedanjem škofovske sinode, ki bo v Vatikanu od 5. do 19. oktobra 2014 na temo Pastoralni izzivi družine v okviru evangelizacije. Slovenski škofje so se odločili, da bodo decembru člani župnijskih pastoralnih svetov, duhovniki, redovnice in redovniki ter člani zakonskih skupin odgovorili na vprašanja v obliki spletne ankete. Omenjeni vprašalnik so začeli naslovnikom pošiljati v tem tednu.

Slovenska škofovska konferenca bo pridobljene odgovore skupaj s strokovnjaki analizirala in jih do konca januarja 2014 posredovala Svetemu sedežu.

Slovenci bomo najverjetneje dobili še enega blaženega. V katedrali Marijinega vnebovzetja na Krku je namreč preteklo soboto tamkajšnji škof Valter Žúpan začel postopek beatifikacije za božjega služabnika škofa Antona Mahnića. Slovesnosti se je udeležil tudi koprski škof Jurij Bizjak.

Krajevne Cerkve v Avstriji, Bosni in Hercegovini, na Hrvaškem, Madžarskem ter v Sloveniji pa smo 15. decembra obhajali god blaženih Drinskih mučenk. Gre za pet redovnic iz reda Hčera Božje ljubezni. Konec leta 1941 so utrpele nasilno smrt, ki jo je povzročilo sovraštvo do katoliške vere. Njihov grob je reka Drina, zato jih poznamo pod imenom Drinske mučenke. Med njimi sta tudi naši rojakinji. V Šmarjeti, od koder prihaja s. Krizina, so imeli pred obhajanjem godovnega dne Drinskih mučenk celodnevno češčenje. Spomnili so se jih tudi v Hinjah, od koder prihaja sestra Antonija. Večja praznovanja so pripravili v skupnostih, kjer živijo sestre iz reda Hčera Božje ljubezni.

V Slovenijo je preteklo nedeljo prispela betlehemska luč, ki so jo slovenski skavti zatem ponesli po naših krajih in v različne ustanove, med drugim tudi v državni zbor, predsednici vlade Alenki Bratušek, ministru za notranje zadeve Gregorju Virantu in generalnemu direktorju policije Stanislavu Venigerju.

Letos bodo zbrana sredstva namenjena ustanovi Otrok - rak, ki se sicer ukvarja z lajšanjem bolečin tistim, ki se soočajo z zdravljenjem te bolezni.

KULTURA

V Slovenskem gledališkem muzeju so odprli prvo stalno razstavo, ki so jo naslovili Hoja za Gle(da)liščem in sledi razvoju slovenskega gledališča od jezuitov do Ivana Cankarja.

Muzej in galerije mesta Ljubljane so ob prihajajoči 90-letnici Jožeta Ciuhe, ki jo bo umetnik obeležil v prihodnjem letu, v Jakopičevi galeriji odprli veliko retrospektivno razstavo njegovih del.

V Moderni galeriji so odprli retrospektivno razstavo Gabrijela Stupice, s katero so obeležili 100. obletnico umetnikovega rojstva.

Nagrado Sama Smerkolja za leto 2013 je prejel tenorist Janez Lotrič.

Nagrado Sklada Staneta Severja za najboljše dosežke na slovenskih poklicnih odrih sta prejela igralca Primož Pirnat in Pia Zemljič. Nagradi za najboljšega študenta dramske igre in za najboljšega ljubiteljskega igralca pa sta prejela Benjamin Krnetić in Matej Čujovič.

ŠPORT:

Šport začenjamo z zlatom. Slovenski plavalec Damir Dugonjić je preteklo nedeljo na evropskem prvenstvu v plavanju v 25-metrskih bazenih v Herningu osvojil prvo mesto na 50 metrov prsno. S časom 26,21 je dosegel tudi nov državni rekord.

Istega dne je Tina Maze osvojila tretje mesto na slalomu za svetovni pokal alpskih smučark v švicarskem St. Moritzu. Zmagala je Francozinja Tessa Worley, druga je bila Švedinja Jessica Lindell-Vikarby. Katarina Lavtar, druga slovenska finalistka je bila 24.

Nogometaši Maribora se bodo v nadaljevanju Evropske lige - v tekmi 1/16 finala pomerili s špansko Sevillo. To je zagotovo novica dneva, na katero so čakali nogometni privrženci. Mariborčani bodo kot prvi slovenski klub prezimili v evropski ligi. Prve tekme bodo 20., povratne pa 27. februarja.

Odbojkarji ACH Volleyja so v četrtek zvečer v tekmi 6., zadnjega kroga predtekmovanja lige prvakov v skupini A na domačem terenu v Stožicah izgubili z italijansko ekipo Copra Elior Piacenza z 1:3. Ljubljanski odbojkarji se tako poslavljajo od evropske sezone 2013/14.

Košarkarji Uniona Olimpije so v 10. krogu evropskega pokala v skupini C izgubili z ekipo iz Pariza s 63:80.

Košarkarji Krke pa so v 6. krogu pokala eurochallenge v skupina F premagali turški Tofaš iz Burse z 71:61 in se uvrstili v nadaljnje tekmovanje.