Brščič in Lahovnik: Pot do okrevanja gospodarstva še dolga

Politika | 13.12.2013, 14:41 Petra Stopar

Bančni sistem je dan po objavi rezultatov stresnih testov postavljen pred izvedbo konkretnih ukrepov za njegovo sanacijo. Slovenija zdaj čaka na Evropsko komisijo, da odobri dokapitalizacijo v višini treh milijard evrov v NLB, NKBM in Abanki. Nato bo sledil prenos njihovih slabih terjatev na slabo banko, zatem pa še privatizacija. Vsi ukrepi za sanacijo bančnega sistema so po mnenju ekonomistov in vlade predpogoj za okrevanje gospodarstva.

Finančni minister Uroš Čufer je včeraj napovedal, da mora Slovenija poleg ukrepov za krepitev stabilnosti bank izvesti še druge reformne načrte, med katerimi je prednostna naloga reševanje prezadolženih podjetij. »Poudaril bi učinkovitejše upravljanje s podjetji v javnem sektorju, predvsem zakon o Slovenskem državnem holdingu, ki ga pripravljamo in ki mora zagotoviti kvalitetno upravljanje s premoženjem, ki bo ostalo v državni lasti, s pripravo celovite strategije, kaj je strateško in kaj ne ter kaj bo ostalo v državni lasti, in seveda, da izvedemo nadaljnjo privatizacijo, ki smo jo že začeli.«

Medtem ko je tako vlada kot Evropska komisija ukrepe in objave številk pospremila z optimizmom in zadovoljstvom, pa v opozicijski SDS ne vidijo razlogov za vladno veselje. Tisti, ki plačujemo »bančni banditizem«, smo pravzaprav davkoplačevalci, opozarja poslanec Andrej Šircelj: »Samo za tri banke mora vsak državljan RS plačati 1500 evrov, ki jih bo dal kot nepovratno donacijo, in jih ne bo nikoli več videl. Ne bo postal ne delničar ne upravljalec.« Zato je odkrivanje odgovornosti tistih, ki so krivi za bančno luknjo, bistvenega pomena, dodajajo v SDS, kjer na to temo zahtevajo izredno sejo Državnega zbora.

Ekonomista Bernard Brščič in Matej Lahovnik previdna glede začetnega zadovoljstva in optimizma

»Tudi po sanaciji bank bodo podjetja še vedno prezadolžena, še vedno bomo čakali na ukrepe vlade za spodbujanje gospodarske rasti, šele to bo potem tisti zadostni pogoj za okrevanje gospodarstva,« poudarja Lahovnik v izjavi za Radio Ognjišče. Kot dodaja, je »sedanji učinek te sanacije samo ta, da bomo denar davkoplačevalcev dali v banke, ljudje bodo zaradi tega dobili višje davke, ker bodo vse to plačali, nekih koristi pa realni sektor takoj ne bo imel, tako da ne vem, na čem temelji ta velik optimizem vlade.« Po njegovih besedah se je treba tudi zavedati, da smo v Sloveniji v zadnjih petih letih v sektorju gospodarstva izgubili sedemdeset tisoč delovnih mest, medtem ko v bančništvu ni bilo nobenih resnih odpuščanj. »Zopet gledamo staro zgodbo, da bodo koristi od sanacije deležni predvsem bankirji, stroške pa bodo nosili ljudje.«

Na vprašanje, kako daleč je zdaj reševanje prekomerno zadolženega gospodarstva, Brščič odgovarja, da je pot še dolga: »Namreč finančni vzvod večine slovenskih podjetij je izjemno problematičen. Delež lastniškega kapitala je majhen, dolžniškega pa zelo visok. Tako da tudi ta ukrep ne pomeni ozdravitve slovenskega gospodarstva.« Brščič je kot pozitivno stran objave stresnih testov omenil odkritje nedelovanja Banke Slovenije. »Namreč naloga centralne banke je posojilodajalstvo v skrajni sili, zagotavljanje likvidnosti ob izkazani solventnosti. Mi pa smo od začetka krize leta 2008 vzdrževali bančne zombije.« Med ukrepi, ki jih načrtuje t.i. domača trojka premierke Alenke Bratušek, ministra Čuferja in guvernerja Boštjana Jazbeca, pogreša ugotavljanje odgovornosti oz. zamenjavo in kaznovanje tistih bančnikov in gospodarstvenikov, ki so krivi za nastale težave. »Tisti, ki so povzročili skoraj 10-milijardno oškodovanje države, zasedajo še vedno ista mesta - v Banki Slovenije, v nadzornih svetih in upravah bank, v Združenju bank Slovenije,« pravi Brščič.

Tudi v Združenju delodajalcev Slovenije menijo, da bi morala politika dati jasna zagotovila, da bo poiskala in sprožila ustrezne postopke proti tistim, ki so odgovorni za mahinacije. Presenečeni so nad navdušenjem aktualne politike, saj da rezultati stresnih testov prinašajo zgolj oceno stanja in ne rešitve.