Pregled domačih dogodkov od 6. 12. do 13. 12. 2013

Slovenija | 15.12.2013, 18:30 Marta Jerebič

Za Slovenijo je bil četrtek dan D. Končno je bilo znano, kako velika je luknja v osmih slovenskih bankah - kapitalski primanjkljaj znaša skoraj 5 milijard evrov. Samo za dokapitalizacijo NLB, NKBM in Abanke bo država namenila dobre tri milijarde evrov. Ker so te tri banke za zdaj že zaprosile za ukrepe, bo ta dokapitalizacija relativno hitro stekla, čeprav spet ne tako hitro, kot si je vlada želela, ki je optimistično pričakovala, da bo potrditev s strani Bruslja, ki je pač potrebna za začetek procesa, slišala že v četrtek.

POLITIKA

Prvi odzivi na izide stresnih testov v Sloveniji kažejo, da so bili takšni izidi pregleda bank pričakovani. Tako v koaliciji kot v opoziciji pa poudarjajo, da je potrebno poiskati krivce za nastale razmere in jih ustrezno kaznovati ter poskrbeti, da bodo slovenske banke in z njimi gospodarstvo z ustreznimi ukrepi zdaj resnično uspešno okrevali.

Prvak SDS Janez Janša je izpostavil, da se je vlada odločila zgolj za krpanje bančnega sistema, namesto da bi se odločila za prenovo bank. Po oceni Janše ni toliko problem v trenutnih upravah in nadzornih svetih, pač pa so bistveno bolj problematične garniture tistih, »ki so v veliki meri sodelovali kot druga in tretja liga pri potapljanju slovenskih bank v začetku 90-ih let, se potem prebili v ospredju in danes ohranjajo močne pozicije glede na to, da se je vlada odločila samo za krpanje bančnega sistema, ne pa za temeljito prenovo, ki bi bila že na tem mestu zelo potrebna.«

Kot pozitivno novico je Janša izpostavil to, da je sedaj na vsaj približno transparenten način ugotovljeno knjigovodsko stanje v slovenskem bančnem sistemu in napoved vlade, da bo šla s privatizacijo bank praktično do konca.

Predsednik SLS Franc Bogovič je nekoliko razočaran nad tem, da za zdaj odgovorni ne predvidevajo posebnih ukrepov glede vodstev bank, ki so prestale stresne teste in bodo dokapitalizirane iz javnih financ. Predsednica NSi Ljudmila Novak pa opozarja, da se v Sloveniji dostikrat zatakne pri načinu izvedbe potrebnih ukrepov. Zato pričakuje, da bo obljubljeno tudi izvedeno, tako glede sanacije bank kot tudi glede odgovornosti. »Luknja kakršna je, bo seveda obremenila prihodnje rodove. Veseliti se teh številk ne moremo in ne smemo.«

Kaj pa koalicija? Rezultati pregledov bank so tudi po besedah predsednika SD Igorja Lukšiča pričakovani. Strinja se, da se poišče odgovorne za nastalo luknjo in ekipe v bankah tako izpopolni, da se to ne bo več dogajalo. Če se nam to še enkrat zgodi v prihodnjem letu ali dveh, bo namreč Slovenija izgubila kredibilnost tudi navznoter, je posvaril Lukšič. Predsednik DeSUS Erjavec je teste sprejel bolj pozitivno. "Očitno bo Slovenija lahko sama sanirala bančno luknjo, kar je izjemnega pomena", je dejal. Zdaj je na vladi, da izpelje primerne ukrepe, je dodal.

Medtem ko je državni zbor v četrtek in petek razpravljal o interpelaciji proti notranjemu ministru Gregorju Virantu, so poslanci SDS in NSi v sredo vložili še interpelacijo zoper ministra za infrastrukturo in prostor Sama Omerzela. Očitajo mu, da javno funkcijo večkrat pomeša s svojimi poslovnimi interesi. Omerzel, ki je interpelacijo označil za manever za slabitev trdnosti koalicije, v svoji DL uživa podporo. V ostalih koalicijskih strankah pa so glede podpore neodločeni.

Poslanec SDS Andrej Vizjak ter poslanka in predsednica NSi Ljudmila Novak sta pred vložitvijo opozorila, da bi se moral Omerzel ob prevzemu ministrske funkcije odločiti, ali bo podjetnik ali minister, odločil pa se je za oboje, »in, da bo tudi javno funkcijo izkoristil za to, da bo nastavil svoje ljudi na najvplivnejše položaje. Mislim, da je to velik problem zlasti v državi, ki je po vseh kazalcih korupcije na nezavidljivem položaju in bi morala ukrepati tudi v izogibanju tveganjem korupcije, ne samo neposredni korupciji,« je dejal Vizjak. Novakova pa dodaja:

»Čudimo se tudi, da ima minister še vedno podporo v svoji stranki, DL, katere predsednik ves čas zatrjuje, da ima ničelno stopnjo tolerance do korupcije in je velik preganjalec korupcije. Še vedno mislim, da bo spoznal svojo krivdo in odstopil. Ker pa tega do sedaj ni naredil, vlagamo interpelacijo.“

Interpelacijo podpira tudi SLS.

CERKEV IN DRUŽBA

V župniji Polhov Gradec so se v četrtek poslovili od velikega, a hkrati ponižnega in blagega človeka, akademika dr. Jožeta Trontlja. Pogrebno sveto mašo je daroval ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik, ki je poudaril njegovo neomajno vero v Boga. Opisal ga je kot človeka globoke osebne vere in zglednega kristjana. Posebej pa je izpostavil njegovo zavzemanje za spoštovanje in nedotakljivost svetosti človeškega življenja. Za prof. Trontlja je bila ob vsem tem ključna vera v Boga, stvarnika vesoljstva.

„Izhodišče krščanskega pogleda na bioetična vprašanja je naslednje: človekovo življenje je najprej Božji dar. Zato človek nima absolutne oblasti nad svojim življenjem, ampak ga sprejema kot nekaj podarjenega, kot veliko priložnost, ki jo Bog polaga v njegove roke, in kot odlično nalogo, da iz svojega življenja naredi nekaj velikega in lepega“.

Svojo neomajnost v obrambi vsakega življenja in preroški pogled na prihodnost človeštva je dr. Trontelj pokazal tudi na letošnjih Nikodemovih večerih. Poudaril je, da je spoštovanje dostojanstva človeškega bitja eden od temeljev civilizacije nasploh in hkrati vrojena vrednost vsakega človeškega bitja.

„Če je kaj česar ne smemo spremeniti, če je kaj česar si res ne smemo pustiti vzeti, potem je to naše podedovano nagnjenje k spoštovanju človeškega dostojanstva in k sočutni skrbi do bližnjega.”

Prof. dr. Jože Trontelj je bil več kot dvajset let član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, zadnjih pet let tudi njen predsednik. Predsedoval je slovenski Komisiji za medicinsko etiko ter bil član evropskih ustanov za bioetiko.

Sicer pa je minuli teden na cerkvenem področju minil v znamenju praznika Marijinega brezmadežnega spočetja, 8. decembra; Mednarodna Karitas- in z njo tudi Slovenska karitas je začela globalno kampanjo proti lakoti; Anin sklad, ki pomaga družinam z več otroki, je praznoval 15 let svojega delovanja, kar je obeležil z mašo in dobrodelnim koncertom; murskosoboška škofija je predstavila poudarke pastoralne dejavnosti v letu 2013-14; ministrstvo za kulturo pa je pripravilo sprejem verskih skupnosti.

Pa začnimo pri slednjem. Predsednik Slovenske škofovske konference škof Andrej Glavan je ob robu sredinega sprejema verskih skupnosti, ki ga je pripravil minister za kulturo Uroš Grilc, dejal, da verske skupnosti lahko z medsebojnim sodelovanjem dajo velik prispevek naši družbi. V preteklosti so večkrat sodelovale, ko so poskušale dati odgovore na zahteve sodobne družbe. To se je zgodilo na primer, ko so podprle tradicionalno družino očeta, matere in otrok, ali pa ko so podpisale skupno izjavo o nepremičninskem davku. »Mnogi problemi so skupni in zato je lepo in prav, da smo jih skupaj reševali, se o njih pogovarjali z vlado ali državo. Mislim, da smo bili uspešni in vsi pričakujemo še naprej takšno sodelovanje.«

Anin sklad, ki je v torek s slovesno sveto mašo in z dobrodelnim koncertom zaznamoval 15 let delovanja, je za družine z več otroki zbral dobrih 19 tisoč evrov. Prav materialna pomoč je namreč ob duhovni pomoči in osebnem spremljanju številčnejših družin osrednje poslanstvo te dobrodelne ustanove, ki so jo konec leta 1998 ustanovili redovniki in redovnice. Beograjski nadškof Stanislav Hočevar, ki je ob tej priložnosti v zavodu sv. Stanislava daroval sveto mašo, je v pridigi med drugim dejal: »Anin sklad se pred 15 leti ni rodil zaradi našega človeškega načrtovanja ali iz nekakšne zmagoslavne želje, da bi nas bilo več. Ni bil tu pomemben ne neki poslanec in ne neki angel. Anin sklad je delo Svetega Duha, rodil se je izključno iz gledanja Božjega obličja, samo Božje obličje človeka rešuje sebičnosti, individualizma, neodgovornosti, indiferentnosti in želje po enostranskem uživanju. Božje obličje preprosto kliče po novih obličjih. Ljubezen rojeva ljubezen. Kakor je Bog iz čiste ljubezni ustvaril in še ustvarja svet, tako bo tudi vsaka človeška, od Božjega obličja odrešena ljubezen, ustvarjala nova obličja, nove svetove.«

Predsednica uprave Aninega sklada Marija Šterbenc se je na koncertu zahvalila vsem, ki tako in drugače podpirajo to dobrodelno ustanovo. Zahvalila se je tudi družinam: »Drage družine, hvala ker ste. Hvala, ker nam dajete priložnost, da tudi mi postajamo boljši. Hvala, ker si preko vas tudi mi tlakujemo pot, kamor nas vabi On, ki nas je poklical v življenje.«

V Anin sklad je vključenih približno 360 družin, ki imajo skupaj približno 2.200 otrok. Najštevilčnejša družina šteje 13 otrok.

Mednarodna Karitas je v torek ob mednarodnem dnevu človekovih pravic začela globalno kampanjo proti lakoti na svetu pod geslom Ena sama človeška družina – hrana za vse. Z opoldansko molitvijo rožnega venca smo se ji skupaj s predstavniki Slovenske Karitas pridružili tudi na Radiu Ognjišče. Generalni tajnik Slovenske Karitas Imre Jerebic je ob tem povedal:

»Ta akcija ali kampanja bo trajala sicer dve leti in bo potekala v vseh 164-ih članicah mednarodne mreže Karitas. Cilj je, da bi prenehala lakota na svetu do leta 2025. Kampanja izhaja iz dejstva, da vsak osmi človek na svetu nima dovolj hrane za preživetje.«

KULTURA

Na Goričkem so na praznik brezmadežnega spočetja Device Marije obhajali prav poseben jubilej. Spomnili so se, kako je pred sto leti izšla prva številka tednika Nôvine. Ob tej priložnosti so odprli posebno razstavo v Srebrni hiši v Martínju, hkrati je v nekoliko drugačni obliki izšla tudi nova številka škofijskega glasila Poti k Bogu.

Pobudnik in prvi urednik Novin je bil Jožef Klekl starejši. "Zdi se, da je Klekl ustanovil Novine, predvsem da bi omejil madžarski, kot je sam dejal, brezbožni liberalizem, in ker je slutil, da prihaja komunizem oziroma boljševizem," je na slovesnosti, s katero so počastili pomembno obletnico, poudaril murskosoboški škof Peter Štumpf. Poslanstvo Novin je ob tej priložnosti orisal Stanislav Zver. Kot je dejal, je ta tednik prekmurskega človeka spominjal na to, da je Slovenec. "Njegov pogled so usmerjale k matici, ga učile brati najprej v gajici, narečnem jeziku, nato še v knjižnem jeziku. Ga gospodarsko, družbeno, kulturno in duhovno usmerjale, vzgajale, dvigale, vse to v krščanskem duhu, vedno so na osnovi nedeljskega evangelija prinesle tudi duhovno misel.« Novine so imele v najboljših letih skoraj 6 tisoč naročnikov. Zaradi začetka druge svetovne vojne so nehale izhajati 3. aprila 1941.

Minister za kulturo Uroš Grilc si je v ponedeljek v mestni hiši v nemškem Memmingenu ogledal nedavno odkriti drugi ohranjeni izvod Trubarjeve Cerkovne ordninge. Ob tej priložnosti se je srečal z županom mesta Ivom Holzingerjem in mu predal pismo o nameri, da bi Slovenija odkriti izvod odkupila, saj ta za slovensko kulturo predstavlja neprecenljivo delo.

ŠPORT

Nogometašem Maribora je uspel velik podvig. V zadnjem krogu evropske lige so se z zadnjega mesta v skupini prebili do drugega ter si tako zagotovili uvrstitev med 32 najboljših ekip. Izpolnila sta se oba predpogoja; Maribor je v Ljudskem vrtu v četrtek premagal angleški Wigan z 2:1, velikansko uslugo pa so Štajercem naredili nogometaši ruskega Rubina, ki je z 2:0 slavili v Belgiji.

Košarkarji Uniona Olimpije so naredili velik korak k osvojitvi prvega mesta v skupini C evropskega pokala. V predzadnjem, devetem krogu so v sredo v Stožicah premagali nemški Ratiopharm iz Ulma s 74:61.

Hokejisti Telemacha Olimpije so v tekmi lige Ebel v ponedeljek izgubili z dunajsko ekipo Vienna Capitals z 1:3.