Vse več prikritega brezdomstva
Sociala | 13.12.2013, 10:36 Petra Stopar
Predstavniki nevladnih organizacij in javnih zavodov za področje brezdomstva opozarjajo na negotovo financiranje socialnovarstvenih programov za prihodnje leto. Organizacije na tem področju naj bi se začele povezovati in se za pridobitev sredstev prijaviti na razpise za evropska sredstva.
Zaradi javnofinančnega primanjkljaja države so poleg mnogih področij zdaj postali ogroženi še programi za brezdomce, varne hiše, materinski domovi, psihosocialna pomoč otrokom in mladostnikom, pomoč odvisnikom in drugo.
Kot je dejala direktorica celjskega Javnega zavoda Socio Suzi Kvas, imajo zagotovila ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, da se trudijo podpreti programe, ki so jih podprli že letos, da pa sredstev za nove programe in širitve na državni ravni ni. Država jim je obljubila dober milijon, potrebovali pa bi dva milijona evrov, pravi Kvasova, ki jo tolaži možnost za pridobitev evropskega denarja, a se boji, kaj bo naprej. »Tudi evropska sredstva se lahko enkrat ustavijo. Menimo, da ti javni socialnovarstveni programi, kot so pomoč različnim ciljnim ranljivim skupinam, so tako pomembni tudi za državo, ker so zadaj tudi ljudje, da bi jih morali redno financirati, zato se tudi s strani nevladnih organizacij pripravlja predlog o spremembi zakona o socialnem varstvu.« Morda pa bo za ponedeljek napovedani sestanek s predsednico vlade prinesel kakšen konkreten dogovor.
Koordinacijska skupina za področje brezdomstva je sicer včeraj na srečanju v Slovenj Gradcu obravnavala posebej problematiko brezdomstva na Koroškem, saj se tam položaj zaradi prezasedenosti zavetišča slabša. Koliko je vseh brezdomcev v državi, ni zabeleženo, pojasnjuje Suzi Kvas. Vse več je prikritega brezdomstva: »Zelo veliko je ljudi, ki si ne morejo ali ne želijo privoščiti tega, da bi povedali, da so v tej stiski. Živijo pri prijateljih, sorodnikih, na kmetijah, pri znancih ali pa čisto pri tujih ljudeh.«
Sicer pa je takih, ki živijo v zavetiščih za brezdomce oz. so uporabniki podobnih programov, v Sloveniji približno 330.
