Nezmožnost sprave je velika ovira

Slovenija | 07.12.2013, 19:12

V zadnjih dneh sta veleposlanika Francije in ZDA pri nas opozorila na nenavaden odnos Slovenije do medvojnega in povojnega dogajanja, ki tega ne zna prepustiti preteklosti. Menita, da sta nerazčiščen odnos do preteklosti in nezmožnost sprave največja ovira za doseganje enotnosti in krepitev nacionalne zavesti. Slovenija zaradi tega izgublja tudi na politični in gospodarski ravni.

Francoskega veleposlanika v Sloveniji Pierrea-Francoisa Mourierja je ob prihodu v Slovenijo presenetilo, da dogajanje pred več kot šestdeset leti še vedno buri duhove. V Franciji so veliko delali na preteklosti, na dogajanju v času druge svetovne vojne, kolaboraciji, vichyjskem režimu in odporniškem gibanju, tako politiki kot zgodovinarji. To jim je omogočilo, da je to zdaj stvar preteklosti. Teh stvari sicer niso pozabili, a so preteklost. V Sloveniji tega nismo storili, zato je večkrat zaznal, da prihaja do izkoriščanja starih sporov.

Še bolj jasen je bil ameriški veleposlanik Joseph Mussomeli, ki je pred bližnjim dnevom človekovih pravic ocenil, da je vprašanje sprave največja cokla slovenski enotnosti. Na pogovoru, ki ga je pripravil Študijski center za narodno spravo, je dejal:"Preteklosti se ne moremo izogniti ali je pozabiti. Z njo se je treba soočiti, sicer nas ujame v svojo past. Edini način, da storimo korak naprej, je, da pogledamo v preteklost ter z njo dosežemo spravo in mir." Po njegovih besedah bo slovenska družba brez objektivnega pogleda na preteklo obdobje težko tako hitro ali tako dobro napredovala, kot bi lahko. Vsak vidik slovenske politike ali gospodarstva namreč ovira prav to, da ni sprave. Vse človekove pravice morajo biti spoštovane, pa naj gre za pravice izbrisanih in pravice istospolnih parov ali pa za pravice zaradi povojnih pobojev in zahteve po spravi, je dejal veleposlanik. Ob tem je dejal, da je tudi v ZDA še vedno zelo živ spomin na državljansko vojno v 60. letih 19. stoletja. A v ZDA so imeli po njegovi oceni srečo, da so po vojni lahko odprto govorili o vprašanjih, povezanih z njo. V Jugoslaviji, ki je nastala po 2. svetovni vojni, pa to ni bilo mogoče. Zgodovina je po veleposlanikovih besedah več kot zgolj dejstva. Zgodovina ima človeški obraz, je opozoril. Po njegovem mnenju bi morali o dogodkih iz polpretekle zgodovine začeti strpen in spoštljiv pogovor. Prav tako je prepričan, da bi morale biti žrtve povojnih pobojev npr. v Hudi jami dostojno pokopane.

Veleposlanika opažata, da v zadnjem času prihaja do sprememb. Mussomeli je dejal, da tudi mediji več poročajo o povojnih pobojih in skritih grobiščih. "Moramo biti potrpežljivi, ker se stvari spreminjajo," je dodal.