Papež Frančišek: Marija naj nam bo zgled ponižnosti in poguma

Svet | 08.12.2013, 16:00

"Današnja druga adventna nedelja sovpada s slovesnim praznikom Marijinega brezmadežnega spočetja. Naš notranji pogled na poseben način privlači lepota Jezusove Matere Marije. Cerkev je vanjo, ki je polna milosti, zazrta z velikim veseljem. To obilje milosti jo dela neizmerno lepo in močno. Zato jo lahko prosimo, naj nas podpira na poti pričakovanja Jezusovega prihoda." S temi besedami je papež Frančišek začel svoj opoldanski nagovor in množico, zbrano na Trgu svetega Petra v Vatikanu, neposredno spodbudil, da so Mariji trikrat zaporedoma ponovili angelov pozdrav "polna milosti", ki izraža njeno brezmadežnost.

Sveti oče je spomnil na odlomek iz Lukovega evangelija, ki govori o dekletu iz Nazareta, mestecu ob robu tako rimskega cesarstva kot Izraela. Bog jo je izbral za mater svojemu Sinu in jo zato obvaroval izvirnega greha. Papež Frančišek je pojasnil, da izvirni greh pomeni prelom občestva z Bogom, z ljudmi in s stvarstvom, ki v globini rani vsako človeško bitje. To prekinjenost odnosa je premostil in v Mariji vnaprej ozdravil Jezus, ki je prišel, da bi nas osvobodil zasužnjenosti grehu.

Marija se od Božje ljubezni ni nikoli oddaljila, je dejal v nadaljevanju. Vse njeno bitje in vse življenje je bil en sam pozitivni odgovor Bogu. Seveda to ne pomeni, da je bilo zanjo vse lahko. Ko jo je angel pozdravil z besedami "polna milosti", se je močno vznemirila, saj se je v svoji ponižnosti sama sebi zdela pravi nič pred Bogom. Ko ji angel nato oznani, da bo postala mati, jo to še bolj zmede, saj z Jožefom nista poročena. Vendar Marija posluša in v globini srca privoli ter reče: "Glej, dekla sem Gospodova, zgodi se mi po tvoji besedi." (Lk 1,38)

Sveti oče je Marijino izvolitev nato povezal z našim konkretnim življenjem. "Ni nam tuja skrivnost tega nazareškega dekleta, ki se nahaja v Božjem srcu. Ona ni nekje daleč in mi tukaj. Nikakor. Temveč smo z njo močno povezani. Dejansko Bog z ljubeznijo gleda osebno na vsakega moškega in žensko, z njegovim imenom in priimkom. Božji ljubeči pogled počiva na vsakem od nas. Apostol Pavel zagotavlja, da nas je Bog izvolil "pred stvarjenjem sveta, da bi bili pred njegovim obličjem sveti in brezmadežni". (Ef 1,4) Tudi nas je Bog od vedno izbral, da bi živeli sveto in svobodni od greha. Ta načrt ljubezni Bog obnavlja vsakokrat, ko se mu približamo in to zlasti v zakramentih."

Ob tem prazniku, ko smo zazrti v našo Brezmadežno in čudovito lepo Mater, prepoznavamo tudi svojo najresničnejšo usodo oziroma svojo najglobljo poklicanost, ki je ta, da smo ljubljeni, da nas Božja ljubezen in lepota preobražata, je sveti oče sklenil svoj opoldanski nagovor in nato spodbudil: "Glejmo nanjo in pustimo ji, da nas tudi ona gleda, da bi se od nje, ki je naša Mati in nas zelo ljubi, naučili biti bolj ponižni in tudi bolj pogumni, tako v sprejemanju Božje besede, kot v sprejemanju nežnega objema njenega Sina Jezusa. Ta objem nam podarja življenje, upanje in mir."