Evropska unija obsodila pritisk Rusije na Ukrajino
Svet | Andrej Šinko
Sporazum o krepitvi trgovinskih in drugih vezi med Evropsko unijo in Ukrajino, je še vedno na mizi, sta v skupni izjavi poudarila predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy in šef Evropske komisije Jose Manuel Barroso. Ob tem sta izrazila odločno neodobravanje pritiska Rusije na Kijev ter dejala, da kratkoročni pomisleki ne bi smeli prevladati nad dolgoročnimi koristmi.
Van Rompuy in Barroso sta poudarila dobro znano stališče Evropske unije, da je ponudba najboljša podpora Ukrajini v njenem perečem gospodarskem položaju. K temu sta dodala, da unija seveda ne bo silila države, naj izbere med njo in katero koli drugo regionalno obliko sodelovanja. Po načrtu naj bi Ukrajina pridružitveni sporazum in sporazum o prosti trgovini podpisala na vrhu partnerstva Evropske unije s šestimi vzhodnimi sosedami, Ukrajino, Gruzijo, Moldavijo, Armenijo, Azerbajdžanom in Belorusijo, ki bo v četrtek in petek v litovski prestolnici. Vendar se je zapletalo, ker Kijev ni izpolnil pogojev za ta korak, najpomembnejši med njimi je bil, da zaprti bivši premierki Juliji Timošenko omogoči zdravljenje v Nemčiji.
Ukrajina je nato minuli teden zamrznila priprave na podpis sporazuma, kar je sprožilo množične proteste na ukrajinskih ulicah. Ukrajinci so tako po besedah Van Rompuya in Barrosa v minulih dneh znova pokazali, da se popolnoma zavedajo zgodovinske narave evropskega pridruževanja. Potem ko je Ukrajina, kot kaže, obrnila hrbet uniji, sta ostali le še dve vzhodni sosedi, Moldavija in Gruzija, ki se zdita zainteresirani za sporazume z Evropsko unijo. Armenija se je pred časom odločila za carinsko unijo pod okriljem Rusije, v kateri sta za zdaj Kazahstan in Belorusija. Azerbajdžan tudi ne kaže zanimanja, Belorusija pa je zaradi diktature sploh poseben primer. V Bruslju na te očitke odgovarjajo, da Vzhodno partnerstvo živi še naprej ter da se od vrha še vedno pričakujejo rezultati, parafiranje pridružitvenih sporazumov z Moldavijo in Gruzijo.
